Ljubljana, 15. marca 2017 – Komisija za preprečevanje korupcije želi opozoriti, da prispevek Maje Grgič »KPK po treh letih spanja v nadzor kadrovanja v državnih družbah«, ki je bil danes objavljen v Delu, vsebuje netočno in za javnost zavajajočo interpretacijo glede delovanja komisije na področju obravnave problematike kadrovanja v državnih družbah.
Komisija je v zadnjih treh letih namenila precej pozornosti kadrovskim postopkom v državnih družbah. Dne 30. 9. 2014 je objavila Sistemsko načelno mnenje glede imenovanj in razrešitev članov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države, ki je bilo pripravljeno na podlagi več različnih konkretnih postopkov kadrovanj v družbah s prevladujočim vplivom države in je objavljenotukaj. V okviru navedenega mnenja je komisija preverjala sistem delovanja tedanje akreditacijske komisije, ki je delovala pod okriljem tedanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) ter kasneje Slovenske odškodninske družbe (SOD). S preoblikovanjem SOD v Slovenski državni holding (SDH) je akreditacijska komisija postala kadrovska komisija, ki danes deluje pod okriljem SDH in delovanje katere – poleg ostalih postopkov kadrovanja, ki potekajo v SDH – je komisija obravnavala v okviru Vmesnega poročila Ocene korupcijskih tveganj v SDH – področje kadrovanja, ki ga je senat komisije sprejel na svoji seji dne 21. 4. 2016. Komisija je v vmesnem poročilu podala oceno korupcijskih tveganj področja kadrovanja na SDH. Tudi v okviru Končnega poročila v primeru Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) z dne 6. 11. 2014 je komisija obravnavala politiko kadrovanja glede neizvršnih in izvršnih članov upravnega odbora DUTB.
V obdobju od leta 2014 do danes je komisija obravnavala tudi druge, konkretne primere imenovanj članov nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo države, trenutno pa vodi tri postopke, v okviru katerih se ukvarja s problematiko postopkov izbora in imenovanja kandidatov v nadzorne svete in uprave družb (ali v primeru enotirnega sistema vodenja upravne odbore) s kapitalsko naložbo države.
Napačni navedbi in sklepanju na nedejavnost komisije je morda botrovalo tudi napačno oziroma premalo natančno pojasnilo pravnika in soavtorja zakona o SDH, Gorazda Podbevška, ki ga avtorica navaja v prispevku z izjavo, da je KPK prekrškovni in nadzorni organ in ima pristojnost za nadzor nad delovanjem SDH in upravljanjem družb v državni lasti. Komisija za preprečevanje korupcije je za določene institute (nasprotje interesov, poročanje o lobističnih stikih itd.), ki so določeni v zakonu o SDH, prekrškovni organ, medtem ko je bil za primaren nadzor nad skladnostjo delovanja SDH v zakon o SDH uveden institut pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto. Tako komisija na primer ni pristojna za vodenje evidence lobističnih stikov SDH, marveč je to dolžan voditi pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto. Enako velja za vsebinsko presojanje nasprotja interesov izven okvirov prekrškovnega postopka.
Postopki imenovanj in razreševanj članov nadzornih svetov in uprav družb s kapitalsko naložbo države potekajo v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, zakonom o SDH in Zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank ter na njihovi podlagi sprejetih internih aktov in pravilnikov posameznih družb. Komisija v postopkih imenovanj in razreševanj članov nadzornih svetov in uprav družb s kapitalsko naložbo države opravlja nadzor v primeru zaznanega suma kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v povezavi z naštetimi akti na področju kadrovanja.