Ljubljana, 26. januarja 2016 – Na seji v četrtek, 21. januarja 2016, se je Vlada RS seznanila z Vmesnim poročilom GRECA (Skupina držav proti korupciji) za Republiko Slovenijo, sprejetim 16. oktobra 2015. Gre za drugo tovrstno poročilo o izpolnjevanju priporočil Slovenije v 4. ocenjevalnem krogu. GRECO je ugotovil, da je Slovenija zadovoljivo izpolnila le štiri priporočila, delno pa pet, 10 priporočil je ostalo neizpolnjenih. Zato je zaradi globalno nezadovoljive ravni izpolnjevanja priporočil zoper Slovenijo ponovno ukrepal v skladu s svojimi pravili.
GRECO je namreč 19. oktobra 2012 Sloveniji naložil izpolnitev 19 priporočil, ki se nanašajo na preprečevanje korupcije pri poslancih, državnih svetnikih, sodnikih in tožilcih. V skladu z GRECO prakso je imela Slovenija na voljo 18 mesecev za izpolnitev priporočil. Že pri prvem ocenjevanju, decembra 2014, je GRECO ugotovil, da Slovenija priporočil ne izpolnjuje zadovoljivo, zato je ukrepal in v skladu s svojimi pravili od vodje delegacije Slovenije pri GRECU zahteval, da o napredku poroča do junija 2015. V zadnjem, vmesnem poročilu pa je GRECO ponovno ocenil, da je Slovenija pri izpolnjevanju priporočil neuspešna, zaradi česar je predsednik GRECA poslal pismo vodji delegacije s pozivom, da je potrebno odločno ukrepati, da bi se dosegel viden napredek. Pismo je bilo posredovano tudi v vednost predsedniku Statutarnega odbora GRECA.
Slovenija je zlasti neuspešna pri izpolnjevanju priporočil v zvezi s poslanci in državnimi svetniki. Od treh priporočil je delno izpolnila le eno, in sicer ko so državni svetniki sprejeli kodeks etike, medtem ko mehanizem nadzora in sankcij v primeru kršitev kodeksa še ostaja nerazvit. Na drugi strani je kodeks etike poslancev še vedno predmet razprave, ki se v državnem zboru vleče že skoraj deset let. Prav tako obe instituciji nista sprejeli nikakršnih ukrepov v zvezi z njunimi člani in njihovimi lobističnimi stiki ter v zvezi s sodelovanjem glede vprašanj etike in integritete.
Zaradi sprememb zakonodaje na področju sodstva in tožilstva je bilo nekaj vidnega napredka: sprejeta so bila podrobnejša merila za imenovanje sodnikov, ustanovljeni Komisiji za etiko in integriteto pri Sodnem svetu in Državnotožilskem svetu, sprejeta kodeksa sodniške in tožilske etike. Tako tožilstvo kot sodstvo pa še vedno morata pripraviti politiko zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj ter smernice glede nasprotja interesov, sodstvo mora imenovati sodnika-svetovalca, ki bo sodnikom svetoval v zvezi z vprašanji etike in integritete, tožilstvo pa oblikovati in tožilcem ponuditi ustrezna usposabljanja in svetovanje v zvezi z etiko in integriteto.
GRECO je tudi ugotovil, da Komisija za preprečevanje korupcije še vedno nima zadostnih sredstev, finančnih in kadrovskih, za učinkovito opravljanje njenih nalog na področju nadzora premoženjskega stanja, lobiranja ter nasprotja interesov v zvezi s poslanci, državnimi svetniki, sodniki in tožilci.
Naslednje poročilo o napredku mora Slovenija GRECU posredovati do 31. julija 2016.
