Komisija za preprečevanje korupcije (dalje: komisija) je bila 17. 3. 2014 prek medijev seznanjena z novimi dejstvi in informacijami, ki bi bile lahko relevantne za odločitev komisije v tej zadevi z vidika določb ZIntPK. Komisija dokumentov oziroma elektronskih sporočil, s katerimi naj bi razpolagala časopisna hiša Dnevnik, nima. Zato smo omenjeno časopisno hišo danes že uradno prosili za posredovanje te dokumentacije. Po njeni preučitvi pa se bo komisija, najverjetneje v novi sestavi, lahko odločila za morebitno obnovo postopka.
Kot je komisija že sporočila javnosti in zapisala v zaključnem poročilu, zaradi nepripravljenosti nekdanjega komercialnega direktorja Adrie Airways g. Kostanjška za sodelovanje, komisija z njim ni mogla opraviti razgovora. Ker ne gre za osebo, zaposleno v javnem sektorju, komisija prisilnih mehanizmov ali drugih zakonskih možnosti v takih primerih nima, na kar smo tudi že opozarjali.
V dokumentu, ki je dostopen javnosti (arhiv.kpk-rs.si/sl/komisija/medijsko-sredisce/novice/03/2014/ugotovitve-kpk-v-zadevi-cenejsih-letalskih-vozovnic), je komisija jasno poudarila nesprejemljivost prakse, ki je dolga leta obstajala v Adrii Airways (dalje: AA). Med drugim je zapisala, da je z vidika protikorupcijskih institutov (zakonskih in splošnih) očitno, da AA od osemdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do leta 2011 korupcijskih tveganj pri odobravanju cenejših vozovnic ni obvladovala, kar je za podjetje v državni lasti nesprejemljivo, in da so po mnenju komisije uprave AA oziroma odgovorne osebe v AA pred letom 2011 z netransparentnim (pravno neurejenim) in arbitrarnim podeljevanjem ugodnejših letalskih vozovnic kršile dolžno ravnanje skrbnega in vestnega gospodarstvenika. Ker je šlo za vpeljan, več desetletij delujoč sistem podeljevanja cenejših vozovnic, so na tak način do cenejših vozovnic prihajale različne osebe, od funkcionarjev, estradnikov in gospodarstvenikov, pa tudi javnosti povsem nepoznani posamezniki.
V povezavi s sedanjim ministrom za notranje zadeve Gregorjem Virantom je komisija lahko z vidika morebitne korupcije, nasprotja interesov ali nedovoljenega prejemanja daril seveda preverjala le stanje oziroma dogajanje v času, ko je imel Gregor Virant status javnega funkcionarja, se pravi ko je opravljal funkcijo ministra oziroma predsednika Državnega zbora. Kar se tiče obdobja, ko Gregor Virant ni bil funkcionar po ZPKor oziroma ZIntPK, komisija njegovih ravnanj z vidika institutov, ki jih navedena predpisa vežeta na status funkcionarja oziroma uradne osebe, ni mogla presojati.
Se pa komisija strinja, da je z vidika interesa javnosti na mestu, da se postavi tudi vprašanje delovanja v tem obdobju, če gre za izpostavljenega (prejšnjega in kasnejšega) političnega funkcionarja, in primerno je, da tak funkcionar te zadeve javnosti pojasni. Enako velja tudi za – po mnenju komisije – upravičeno pričakovanje javnosti, da svojo prakso in razloge za podeljevanje cenejših letalskih kart določenim posameznikom, vključno s sponzoriranjem ali donacijami različnim medijskim hišam, pojasni in obrazloži AA, ki je v večinski lasti države in je bila nenazadnje tudi že dokapitalizirana z davkoplačevalskim denarjem.
Pri tem ponovno opozarjamo na jasno zapisano mnenje komisije, da je ob danes vzpostavljenih standardih etike in integritete, ki so nujni za dvig ugleda javnega sektorja, nesprejemljivo, da so oziroma bi bile osebe, ki zasedajo ali so zasedale pomembna delovna mesta v javnem sektorju, prejemniki cenejših letalskih vozovnic pod ugodnimi pogoji s strani AA, torej družbe, ki je v večinski lasti in pod prevladujočim vplivom države.