Evropska komisija je 3. 2. 2014 objavila Evropsko protikorupcijsko poročilo, ki obsega pregled stanja na področju korupcije in njenega omejevanja v državah članicah EU. Gre za prvo tovrstno poročilo v zgodovini Evropske unije, ki je izraz spoznanja, da korupcija ni zgolj problem držav v razvoju ali posameznih držav članic EU, ampak gre za resen sistemski problem celotne EU. Ugotovitve poročila glede Slovenije so, vsaj kar se tiče Komisije za preprečevanje korupcije, pričakovane.
V delu poročila, ki se nanaša na analizo javnega mnenja (Eurobarometer), Slovenija sodi v skupino držav, v katerih je po mnenju prebivalcev korupcija eden najresnejših problemov; v vseh kazalcih (vključno z vplivom korupcije na poslovno okolje) pa se Slovenija nahaja pod povprečjem (v negativnem smislu) članic EU. (Celotna analiza javnega mnenja Eurobarometer je sicer dostopna na tej povezavi, nabor strnjenih podatkov posebej za Slovenijo pa tukaj).
Evropska komisija v analitičnem delu poročila, ki se nanaša na Republiko Slovenijo, izpostavlja probleme pomanjkanja integritete, uveljavljanja odgovornosti in nizke politične ter pravne kulture nosilcev javnih funkcij, počasnost delovanja pravosodnega sistema, področje javnega naročanja, nasprotje interesov in klientelizem pri poslovanju z državo ter državnimi podjetji, nesorazmerno močne politične vplive in pomanjkanje transparentnosti ter nadzora pri delovanju podjetij v državni lasti (vključno s slabo banko), pomanjkljiv pravni okvir nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev in poslovodnih oseb ter nadzornikov v državnih podjetjih ter nezadostne kadrovske in finančne kapacitete nekaterih nadzornih organov, vključno s KPK.
V tej smeri gredo tudi priporočila Evropske komisije glede Slovenije, od katere Bruselj pričakuje več jasno izražene politične volje za spopad s korupcijo in konkretne ukrepe na zgornjih področjih. Te vključujejo tudi zagotovitev boljšega pravnega okvira za delovanje KPK in zaščito njene neodvisnosti. Pri tem – tudi zaradi javno izraženih mnenj nekaterih politikov, da bi bilo potrebno KPK ukiniti – velja poudariti, da je KPK v uvodnem, splošnem delu poročila s strani Evropske komisije skupaj s še štirimi tovrstnimi institucijami ocenjena kot primer dobre prakse delovanja protikorupcijske institucije, posebej pa je izpostavljen tudi projekt Supervizor.
Ob zaključku naj zapišemo, da je skrajni čas, da se nosilci oblasti, vključno s pravosodnimi in nadzornimi organi, iskreno soočimo s problemom (sistemske oziroma strukturne) korupcije v Sloveniji. Te si ni izmislila KPK, mediji ali ljudje v javnomnenjskih raziskavah. Je resna in realna in prišli smo tako daleč, da nas na to jasno opozarjajo že vse relevantne mednarodne institucije – Svet Evrope, OECD in Evropska komisija. Država lahko svojo zavezo pokaže že s tem, da prične resno uveljavljati 15 točk, ki jih je senat KPK izpostavil ob svojem odstopu.
Eurobarometer skupno Eurobarometer_2013_-_Slovenija.pdf EU_AC_Report_Final.pdf EU_AC_Report_Slovenia.pdf