Komisija za preprečevanje korupcije (dalje: komisija ali KPK) podpira svobodo izražanja. Ne podpira pa svobode žaljenja in obrekovanja. Zato v izogib nenehnim medijskim vprašanjem, različnim interpretacijam in ugibanjem sporočamo, da je KPK, kot znano, v februarju 2013 zoper več oseb podala predloge za pregon zaradi storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po členu 160/I in II KZ-1, storjenega zoper državni organ.
Svoboda izražanja je ena najvišjih ustavnih in demokratičnih vrednot, ni pa neomejena. Ne Ustava RS ne Evropska konvencija o človekovih pravicah kot tudi ne ustaljena sodna praksa domačih sodišč in Evropskega sodišča za človekove pravice ne nudijo varstva širjenju neresničnih, žaljivih in tendencioznih trditev. Posamezniki, zoper katere je KPK podala predloge za pregon zaradi storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, so podajali izjave, ki ne po vsebini ne po cilju ne predstavljajo (utemeljene ali neutemeljene) kulturne in demokratične kritike državnega organa oziroma njegovega delovanja, ampak je šlo po mnenju komisije za izjave, namenjene izključno diskreditaciji, poniževanju in žaljenju državnega organa, ki je opravljal svoje delo skladno z zakonom.
Vsi ovadeni so bivši ali pa še aktivni politični funkcionarji oziroma predavatelji na visokošolskih zavodih, torej posamezniki s političnim in družbenim vplivom, zaradi česar je njihovo dejanje po mnenju komisije še toliko bolj zavržno.
Komisija z veliko zaskrbljenostjo spremlja razraščanje prakse nosilcev politične in družbene moči, ki žalijo ter diskreditirajo državne organe oziroma institucije pravne države, kadar ti po uradni dolžnosti obravnavajo njih ali njihove politične sopotnike. Žrtev tovrstnih neresničnih in žaljivih trditev so tako tudi sodišča, tožilstvo, policija, različne inšpekcije in drugi organi ter institucije. Za takšne primere kazenska zakonodaja dopušča pregon, da se zavaruje meja dopustnega in zaščiti resnični namen pravice do svobode govora, kot tudi, da se namesto na posplošeno žaljenje in diskreditiranje diskurz prenese na vsebinsko kritiko, ki je vedno legitimna.
V nadaljevanju navajamo nekaj podanih izjav teh posameznikov:
- »Tudi protikorupcijska komisija je koruptivna, saj je očitno, da moji nasprotniki lobirajo pri protikorupcijski komisiji.«
- »Proces Praprotnika, Klemenčiča in pa gospe »Svetlškove« je potekal v slabšem vzdušju, kot so potekali nekoč inkvizicijski postopki lova na čarovnice.«
- »Ustanovljena je bila neka politična inkvizicijska komisija, ki se ukvarja z natančno vnaprej določenimi tarčami.«
- »Protikorupcijska komisija deluje kot neki arbiter s pooblastili lovca na čarovnice.«
- »Ta komisija ima resnične rezultate samo v sramotitvi ljudi in v javnem ovajanju, s katerim ljudi spodbuja k sumničavosti, zadrtosti, opravljanju, razširjanju govoric, laži …«
- »Vsem državnim inštitucijam, predvsem politično skorumpiranim komisijam, ki neutemeljeno sodijo in obsodijo, sporočamo, da si ne bomo pustili odvzeti v ustavi zagotovljene pravice do pritožbe in samoobrambe.«
- »Korupcijska komisija deluje proti dokumentom, katerim se je država zavezala.«
- »Opisani »zdrs« KPK je tako velik, da ga ne moremo imeti za napako, ampak je upravičena domneva, da gre za namen tempirane kompromitacije in diskreditacije. Poročilo KPK je torej z ekonomskega vidika sramota za državno institucijo, hkrati pa zbuja resne dvome o integriteti podpisnikov poročila.«