Ni običajno, da se neodvisna državna nadzorna institucija z odprtim pismom obrača na politično stranko oziroma odgovarja na njena odprta pisma. Žal v slovenski pravni in politični krajini danes ni nič več neobičajno. Odzivamo se, ker je Slovenska demokratska stranka – in z njo povezani posamezniki, organizacije ter mediji oziroma glasila – na Komisijo za preprečevanje korupcije v zadnjem času naslovila več odprtih pisem in še več »anonimk« z neosnovano, neresnično in prevečkrat tudi žaljivo vsebino ter s takimi anonimkami povezanih vprašanj, na katera seveda prav zato razumni in smiselni odgovori niso mogoči.
V kratki zgodovini slovenske samostojnosti in demokracije ni bilo državne institucije, ki bi z enega političnega mesta v tako kratkem času doživela toliko poniževanj, nedostojnega govora, neresnic, insinuacij, anonimk in osebnih diskreditacij institucije ter ljudi, ki v njej delamo. Enako »žveplo« se je usulo tudi na vse druge, ki so si po objavi znanega Zaključnega poročila nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, ki so hkrati funkcionarji in zavezanci na tem področju (v nadaljevanju: Zaključno poročilo o premoženjskem stanju) bodisi drznili izraziti spoštovanje delovanju institucij pravne države bodisi so v sodnem postopku kot neutemeljene prepoznali zahteve »prizadetih« (nazadnje sta pogrom in žalitve doživela Upravno in Vrhovno sodišče RS).
Institucije pravne države, pa naj gre za komisijo, sodišča ali druge državne organe, se na to raven, kot si ga privošči politična stranka, ne morejo in ne smejo spuščati. Lahko zgolj skupaj z večino državljank in državljanov te države šokirano ugotavljamo, v kakšno »blato« je padel javni diskurz in kako ni več nobenih mej ter dostojnosti. Politični spopadi in napadi znotraj politike ter politikov so eno, javne žalitve in diskreditacije institucij pravne države pa nekaj drugega. Žal med nosilci politične oblasti nihče z jasno besedo ne opozori na popolno neprimernost take situacije.
Kot institucija smo se na te dogodke odzvali na edini način, ki je primeren, praven in demokratičen. V zadnjih treh tednih smo na Državno tožilstvo v Ljubljani in Mariboru podali več ovadb za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, storjeno proti državnemu organu ali proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe v tem organu po 168. členu KZ-1. Že v preteklosti smo podali ovadbe zoper politike in javne funkcionarje, ki so – v posmeh ne samo demokratični kulturi, ampak tudi Kazenskemu zakoniku – objektivno žalili komisijo. To je komisija storila tudi v podporo vrsti drugih nadzornih in pravosodnih institucij ter posameznikom, ki se v teh institucijah po službeni dolžnosti ukvarjajo z ravnanji ljudi, ki imajo politično, medijsko in gospodarsko moč ter vpliv … in ki pozorno spremljajo, kaj se dogaja s komisijo, … in razumejo sporočilo, kaj se zgodi, če se pri uveljavljanju zakonov in zakonitih nalog »dotakneš« ljudi, ki imajo politično moč ter vpliv.
Skrajno cinično in absurdno je, da te dni SDS od komisije zahteva kup stvari, pojasnil in dokumentov, na primer o tem, kako in s kom poslujejo državna podjetja. Mnogo zahtev je takih, ki jih ne moremo posredovati tudi zato, ker aktualna vlada v enem letu ni uveljavila niti enega protikorupcijskega ukrepa – na primer udejanjila skupnega predloga Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) in KPK po tem, da se zakonsko omogoči pregled poslovanja državnih podjetij z zunanjimi sodelavci in svetovalci.
Zato, spoštovani predsednik poslanske skupine SDS, sprejmite to kot prvi in zadnji odziv na vaša odprta pisma. Komisija se bo vedno odzvala na kakršnekoli zakonite poizvedbe, predloge in utemeljene ter obrazložene pobude, ne bo pa se s politično stranko pogovarjala prek odprtih pisem, niti ne bo dopustila, da nadzor nad delom komisije izvaja katerakoli politična stranka – po zakonu to lahko počne Državni zbor RS, sodišče in drugi pristojni nadzorni organi.
In, spoštovani predsednik poslanske skupine SDS, sprejmite, da nič od tega, kar se danes tako intenzivno počne s komisijo, ne more spremeniti ugotovitev, ki jih v sebi nosi Zaključno poročilo o premoženjskem stanju, nič od tega ne pojasnjuje premoženja neznanega izvora, velikih količin gotovine … Nič od tega vašega neprimernega početja ne more spremeniti zavrnjenih predlogov za začasne odredbe s strani Upravnega in Vrhovnega sodišča RS in nič ne more spremeniti pravnomočnih obtožnic glede resnih korupcijskih ravnanj. In nič od tega ne more ukiniti Komisije za preprečevanje korupcije.
V prvem odstavku zakona, katerega danes izpodbijate na Ustavnem sodišču RS – Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije – piše, da je bil sprejet z namenom krepitve pravne države, omejevanja korupcije in nasprotja interesov ter za dvig integritete in transparentnosti javnega sektorja. Komisija bo ta mandat izvajala naprej – po zakonu in skladno z motom, ki ga ima: integriteta, odgovornost, vladavina prava – ne glede na vse prazne anonimke in javne žalitve. Ker v zakonski mandat verjamemo in ker je to naša služba. Zato je bila komisija ustanovljena.
KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE