Komisija za preprečevanje korupcije

Integriteta, odgovornost, transparentnost

Zaključno poročilo v zadevi pobude volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank

Poročilo sprejema senat Komisije za preprečevanje korupcije (komisija) na podlagu prvega odstavka 11. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; ZIntPK).

POVZETEK UGOTOVITEV

  • komisija ugotavlja, da posamezni uslužbenci tako Državnega zbora (DZ) kot Ministrstva za notranje zadeve (MNZ), ki so rokovali z referendumsko pobudo, v nasprotju s kogentnimi predpisi niso zagotovili ustreznega evidentiranja in sledljivosti dokumentov; tako ravnanje, ki je po oceni komisije neustrezno in v nasprotju z obstoječimi predpisi o pisarniškem poslovanju, pa je v konkretnem primeru posledica večletne neustrezne prakse pri poslovanju z dokumentarnim gradivom, kar izkazuje tudi sistemske pomanjkljivosti na področju organizacije dela in nadzora ter malomaren odnos do sprejetih norm;
  • zaradi omenjenega ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, v katerem organu so bili listi izgubljeni oziroma odtujeni, prav tako pa noben od obeh organov ne more z zadovoljivo stopnjo verjetnosti trditi, niti dokazati, da do odtujitve oziroma izgube listov ni prišlo prav pri njem;
  • komisija v svojem postopku in v okviru svojih pristojnosti (vzporedno je potekal tudi predkazenski postopek), ni ugotovila dejstev ali zaznala indicev, ki bi opravičevale sum, da je do odtujitve/izgube listov s podpisi volilcev in volik prišlo naklepoma oziroma kot posledica usklajenega ali delegiranega ravnanja s strani odgovornih oseb na MNZ ali v DZ;
  • komisija ugotavlja, da je bilo na MNZ, poleg nepravilnosti pri evidentiranju, nepravilno tudi fizično rokovanje oziroma varovanje celotne dokumentacije neustrezno in v nasprotju s predpisi; do te mere, da je mogoče govoriti o večji verjetnosti, da je do odtujitve oziroma izgube listov prišlo pri tem organu; vendar pa to ne pomeni, da je v konkretnem primeru to mogoče tudi zatrditi;
  • komisija tudi ocenjuje, da sta minister za notranje zadeve in MNZ kot institucija ravnala v nasprotju s pričakovano integriteto, s tem, ko so formalno obvestilo o manjkajočih podpisih v DZ posredovali šele tik pred iztekom zakonskega roka, čeprav je bilo že v petek 26.10.2012 popoldan znano, da podpisov ni dovolj, o čemer je bil minister, pa tudi nekateri drugi funkcionarji in javni uslužbenci, obveščen še isti dan; te okoliščine po oceni komisije utemeljujejo očitek, da je v tem delu šlo bodisi za naklepno in delegirano (kot posledica močnega interesa politike za preprečitev referenduma) bodisi malomarnostno opustitev dolžne skrbnosti za pravilno, pravočasno, učinkovito in kakovostno izvedbo z zakonom in drugimi predpisi določenih nalog ter obveznosti ministrstva, ki hkrati pomenijo uresničevanje pomembne demokratične in z ustavo zajamčene refrendumske pravice volivk in volivcev; s tem, ko je MNZ o že nekaj dni prej znanem dejstvu DZ formalno obvestil šele tik pred iztekom zakonskega roka je bila namreč pobudnikom onemogočena dopolnitev vloge v zakonskem roku;
  • nazadnje pa komisija pripominja, da integriteta institucij in funkcij, kot jo predpisuje ZIntPK – glede na vrsto očitnih sistemskih in konkretnih pomanjkljivosti pri poslovanju s predmetno pobudo in glede na nerazumno odlašanje z oddajo pregledanih podpisov v verifikacijo in podpis ministru za notranje zadeve ter odpremo podpisanega poročila v DZ – terjata najmanj: (i) opravičilo prizadetim pobudnikom-volivkam in volivcem ter javnosti in (ii) aktivnejše ter odkrito prizadevanje pri odkrivanju in razčiščevanju vzrokov za nastanek te škodljive situacije in seveda (iii) pripravljenost za priznanje in sprejem odgovornosti ter prevzem posledic odgovornosti.
Zaključno poročilo v zadevi pobude volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank
Pomakni se na vrh

Accessibility Toolbar