Komisija za preprečevanje korupcije je na seji senata 16. 8. 2012 sprejela zaključne ugotovitve v zvezi s postopkom poskusa nakupa delnic podjetja Večer d.d. s strani podjetja 3 Lan d.o.o. leta 2010. V zaključnih ugotovitvah je ocenila, da sta Matjaž Kovačič, kot predsednik uprave Nove KBM d.d., in Manja Skernišak, kot članica uprave Nove KBM d.d., s kršitvijo notranjih aktov banke ter v nasprotju z dolžno skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika zasebnemu podjetju omogočila korist v obliki pridobitve finančnih sredstev za plačilo are za nakup večinskega paketa delnic družbe Večer d. d. S tem sta obe odgovorni osebi izpolnili vse znake korupcije, kot jo opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
V kontekstu celotnega posla prodaje delnic družbe Večer d.d. je pomembno poudariti, da je bila Nova KBM d.d. – banka z večinskim lastniškim deležem in prevladujočim vplivom države – tista, ki je zagotovila ključna denarna sredstva podjetju 3 Lan d. o. o. za plačilo (prek povezanih oseb) are za nakup delnic Večer d.d. Da je to storila, je preplačala delnice elektro podjetij in se izpostavila povečanemu tveganju v razmerju do podjetja KANDELA d.o.o., ki v času prodaje sploh še ni bilo pravni lastnik celotne emisije omenjenih prodanih delnic. Dogajanje v Novi KBM d.d. pred nakupom delnic elektro podjetij je povezano s kršitvami dolžnega ravnanja in omogočanjem koristi vsem udeleženim v denarnem toku (prvo v tej verigi je podjetje Kandela d.o.o.). Okoliščine kažejo na vnaprej dogovorjen posel, ki se je moral v celoti odviti (in se je odvil) na dan 15. 7. 2010 – to je bil zadnji rok za plačilo are s strani podjetja 3 Lan d.o.o. Ravnanje predsednika in članice uprave Nove KBM d.d. je bilo torej tisto, ki je v končni fazi in prek nekaj posrednikov omogočilo plačilo are za nakup delnic družbe Večer d.d. zasebnemu podjetju brez siceršnje finančne zmožnosti za izvršitev takega plačila.
Komisija je na dogajanje že septembra lansko leto opozorila takratni nadzorni svet Nove KMB d.d., ki pa – razen z določenim spreminjanjem notranjih aktov banke ter ponovnim naročilom revizije – ni uvedel postopkov ugotavljanja odgovornosti posameznih oseb znotraj banke skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah; nasploh ni izkazal ne interesa, ne pričakovane skrbnosti pri ugotavljanju nepravilnosti.
Ugotovitve v konkretnem postopku komisije kažejo na tveganja, ki so po zaznavah komisije lastna širšemu dogajanju v slovenskem bančnem sistemu – visoka korupcijska tveganja na več ravneh obravnavanja in odobravanja naložb, delegirani posli, pogojeni z neformalnimi osebnimi, poslovnimi in političnimi povezavami, ter nedelovanje sistema notranjega in zunanjega nadzora bančnega poslovanja; vse skupaj pospremljeno z visoko stopnjo pasivnosti in neodzivnosti lastnika in nadzornikov pri uveljavljanju odgovornosti. V tem segmentu sporočamo tudi, da je komisija v zaključni fazi priprave načelnega mnenja in ocene korupcijskih tveganj delovanja slovenskega bančnega sistema, ki bo predvidoma v roku dveh do treh tednov predstavljeno javnosti.
Celotno besedilo zaključnih ugotovitev in odziv obravnavanih oseb so dostopni na spletnih straneh komisije v rubriki Odločitve in mnenja komisije, Zaključne ugotovitve.