Aprila 2012 je bila po naročilu Komisije za preprečevanje korupcije izvedena Raziskava o kakovosti gospodarskega in poslovnega okolja v Republiki Sloveniji 2012, ki je bila opravljena med slovenskimi podjetji, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo. Vzorec podjetij je reprezentativen – torej predstavljajo odgovori managerjev stališča in položaj, značilen za vsa podjetja pri nas.
Rezultati raziskave so izjemno zaskrbljujoči. Kar 85 odstotkov predstavnikov slovenskih podjetij namreč ocenjuje, da je trenutno stanje slovenskega gospodarstva slabo ali zelo slabo. Slednje razkrivajo tudi navedbe managerjev o vplivu plačilne nediscipline. Razvidno je, da plačilna nedisciplina zavira poslovne aktivnosti dveh tretjin vseh slovenskih podjetij, še najbolj pa mikro in majhnih podjetij. Na podlagi navedb managerjev ugotavljamo, da plačilna nedisciplina eksistenčno ogroža 61 odstotkov mikro, 50 odstotkov malih, 44 odstotkov srednje velikih in 34 odstotkov velikih podjetij. Več o tem v raziskovalnem poročilu ter Letnem poročilu 2011, ki ju bo v kratkem predstavila komisija.
Navedene podatke moramo obravnavati v širšem okviru, v okviru razvojnega in konkurenčnega potenciala gospodarstva RS. Tudi tukaj se soočamo z razmerami, ki so izjemno zaskrbljujoče. Rezultati raziskav konkurenčnosti Inštituta za razvoj managementa (IMD) in Svetovnega ekonomskega foruma (WEF) namreč kažejo, da RS v zadnjih letih naglo izgublja svoj konkurenčni potencial. Po raziskavi WEF-a iz jeseni 2011 je tako izgubila 12 mest, medtem ko je po rezultatih raziskave IMD-ja iz maja 2010 RS izgubila 20 mest (z 32. je padla na 52. mesto med 58 v raziskavo vključenimi državami). V letu 2011 je v raziskavi IMD-ja zasedla 51. mesto, ki ga je ohranila tudi letos.
Razlog za padec konkurenčnosti RS lahko upravičeno pripišemo sistemski korupciji. To domnevo rezultati opravljene raziskave v celoti potrjujejo. Natančneje, ugotavljamo, da predstavljata ključno zavoro gospodarskega razvoja RS ujetje države in korupcija ustroja. Pri tem so za ujetje države značilni naslednji dejavniki: prvič, ujetje državnega aparata, vključno z ujetjem zakonodajnega procesa in nadzornih institucij; drugič, ujetje denarnega toka, vključno z nadzorom bančnega kreditiranja, podeljevanjem subvencij ter podeljevanjem javnih naročil; tretjič, ujetje in izprtje posameznikov ter organizacij oziroma podjetij, ki delujejo na ozemlju RS, vključno z omejitvijo dostopa za tuje investitorje ter pomanjkljivim nadzorom nad upravami podjetij; in četrtič, ujetje trga, ki ga spremljajo razširjene prakse ekonomskega rentništva. Vse navedene značilnosti neizogibno spremljajo koruptivna ravnanja in izjemna koruptivna tveganja.
Ugotavljamo, da je sistemska korupcija v RS dandanes že tako ukoreninjena, da lahko govorimo celo o tem, da se že srečujemo s prvimi nastavki korupcije ustroja. S korupcijo ustroja označujemo razmere, v katerih si privilegirani nosilci gospodarske in politične moči trajno prilastijo politično ter gospodarsko sfero in jo izkoriščajo predvsem v svojo zasebno korist ter v korist posameznih političnih strank. Ko se tovrstna korupcija utrdi in postane prevladujoč način delovanja v sferi gospodarstva in politike, ji lahko sledijo le še pojav avtoritarnih praks, blokada procesov modernizacije ter pavperizacija večine prebivalstva.
Da bi preprečili nadaljnje utrjevanje korupcije ustroja, moramo prekiniti trdno povezavo med sfero politike in gospodarstva, ki se ohranja še iz časov prejšnje družbene in gospodarske ureditve. Vendar so škarje in platno v tem primeru v rokah politike, ki, če stanja ne spreminja, sporoča, da ji sedanje razmere tudi ustrezajo.
Vodji raziskave:
dr. Matej Kovačič
dr. Urban Vehovar