Komisija za preprečevanje korupcije je sprejela sistemsko načelno mnenje ter priporočilo Vladi, Državnemu zboru RS in občinam v povezavi s sistemskimi tveganji za korupcijo in nasprotje interesov pri naročanju izdelave pravnih predpisov pri zunanjih izvajalcih. Netransparentni postopki in nejavni vplivi na sprejemanje predpisov pomenijo izrazito tveganje za korupcijo in nasprotje interesov, saj lahko vodijo v normativne rešitve, ki so rezultat posamičnih interesov in s pravno-sistemskega vidika niso optimalne. Komisija poudarja, da je nujno zagotoviti t. i. »zakonodajno sled« nastajanja posameznih predpisov.
Komisija je tveganja za (posredno) nezakonito lobiranje, nejavne vplive in nasprotja interesov zaznala tudi v svojih postopkih, zato je leta 2011 med preventivne naloge vključila analizo transparentnosti naročanja izdelave predpisov pri zunanjih izvajalcih v obdobju 2004 do 2010. Pri tem je ugotovila, da so nosilci priprav in predlogov splošnih predpisov (ministrstva, drugi organi in službe javne uprave) v tem obdobju za izdelavo 66 zakonov, 2 uredb, 22 pravilnikov in pravnih storitev porabili približno 7.000.000 evrov.
Ob zavedanju, da se vključevanju zunanjih strokovnjakov v pripravo predpisov, še posebej iz področij, kjer so potrebna redka specifična znanja, ni mogoče v celoti izogniti in da tovrstno sodelovanje praviloma pripomore h kvalitetnejšim normativnim rešitvam, pa po drugi strani iz tega izhajata vsaj dve tveganji:
1.) nesmotrna poraba javnega denarja
2.) nevarnost nezakonitega lobiranja, nejavnega vplivanja, nezdružljivosti oziroma nasprotja interesov ter drugih protipravnih in neetičnih pojavov ob nastajanju in sprejemanju zakonov
Danes podatek o sodelovanju zunanjih izvajalcev pri izdelavi posameznega predpisa in višini njihovega plačila ni javno razviden in dostopen, čeprav gre za informacijo javnega značaja, zato komisija predlaga, da Državni zbor in Vlada RS proučita njeno priporočilo in ustrezno ukrepata.
Možne rešitve ne pomenijo dodatnih birokratskih ovir ali stroškov in so v nekaterih primerih zgolj stvar politične volje, bi pa z njimi v tem sklicu Državnega zbora in novem normativnem programu Vlada in Državni zbor RS lahko vpeljala dobro prakso z neposrednimi pozitivnimi učinki na smotrnost porabe javnih sredstev, kakovost predlogov in transparentnost tovrstnega sprejemanja predpisov.
Ena možnih rešitev je že v tem, da se s sklepom Vlade RS in dopolnitvami poslovniške ureditve pripravljavcem predlogov zakonov in drugih splošnih predpisov naloži obveznost, da ob naročanju predpisov pri zunanjih izvajalcih zagotovijo transparentnost z navedbo podatkov o zunanjih osebah, ki so odplačno ali z namenom uveljavljanja posebnih interesov sodelovale pri avtorstvu predpisa ali njegovih določb, razlogov za najemanje zunanjih avtorjev ali sodelavcev in ceno tovrstnega sodelovanja.
S tem bi bila ta informacija dostopna javnosti – vsaj kar se tiče zakonov – in vključena v Poročevalec, ki za uporabnike predpisov predstavlja pomemben vir pri iskanju obrazložitev o namenu in razlagi njegovega besedila ter ugotavljanju »zakonodajne sledi«.
Podobno komisija poziva tudi občine, da s postopkovnimi pravili oziroma ustrezno dopolnitvijo poslovniške ureditve občinski upravi/predlagateljem naložijo, da med obveznimi sestavinami predloga predpisa izrecno navedejo podatke o avtorstvu, razlogih za oddajo izdelave predpisa zunanjemu izvajalcu in morebitne stroške, ki s tem bremenijo javni proračun.
KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE