Rezultati obširne raziskave zgolj dodatno potrjujejo dejstvo, na katerega tudi Komisija za preprečevanje korupcije intenzivno opozarja – namreč, da je problem korupcije sistemski problem tako Slovenije kot Evrope in da v preteklosti ni bilo storjenega dovolj za njegovo priznanje in omejevanje.
Z vidika Evrope kot celote je izjemno pomembno, da je tudi Evropska komisija prišla do tega spoznanja in da je – tudi po besedah evropske komisarke Malströmove – bolj sistematičen pristop k omejevanju korupcije ena od evropskih prioritet letošnjega in naslednjih let. Iskreno rečeno takih izjav in ugotovitev v preteklosti iz Evrope nismo bili vajeni in korupcija se je štela za problem nerazvitih in tranzicijskih držav.
Z vidika Slovenije pa je poročilo dodatno zaskrbljujoče in gotovo ne prispeva v zviševanju ugleda države. Po rezultatih raziskave nismo v družbi razvitih držav z zadovoljivo ravnijo kvalitete vladanja in vladavine prava. Po večini kazalnikov se namreč nahajamo na spodnjem delu lestvice, v družbi drugih bivših socialističnih držav in držav t. i. južne Evrope, ponekod pa smo povsem na repu lestvice.
Kar 74 odstotkov vprašanih iz Slovenije je dejalo, da se je stopnja korupcije v Sloveniji v zadnjih treh letih povečala. Med vsemi anketiranimi iz držav članic EU je to najvišji odstotek. Izjemen je porast tovrstnega prepričanja glede korupcije v povezavi s politiko na vseh nivojih oblasti. Da jemljejo podkupnine in zlorabljajo položaj politiki na državni ravni, danes meni 14 odstotkov anketirancev več kot pred tremi leti, kar v skupnem odstotku pomeni, da je v to prepričanih kar 83 odstotkov vprašanih. To je največ med vsemi članicami EU, kar je pomenljivo ogledalo nizki stopnji zaupanja tako v politiko kot v institucije pravne države.
Več v poročilu.