Komisija za preprečevanje korupcije še ni videla dokumenta OLAF-a z zaključnimi ugotovitvami v primeru Thaler, iz njihovega sporočila za javnost pa izhaja, da je OLAF primer zaključil zato, ker ni mogel pridobiti ključnih informacij in zaslišati vseh prič. Gre za najslabši možni zaključek vsakega postopka, ker vsebinskega epiloga ni. Kot je znano, je komisija naslednji dan po tem, ko so posnetki srečanj med novinarji in takratnim evropskim poslancem prišli v javnost, z Zoranom Thalerjem opravila razgovor ter pridobila nekatere dodatne informacije in dokazila, nato pa primer še isti dan odstopila v nadaljnji postopek državnemu tožilstvu in NPU.
Prepričani smo, enako kot smo bili tudi takrat, da so v ravnanju Zorana Thalerja podani utemeljeni razlogi za sum storitve kaznivih dejanj s področja korupcije po slovenski zakonodaji. Komisija se je takrat in se tudi danes zaveda, da zaradi okoliščin primera obstaja nekaj pravnih vprašanj, ki otežujejo pregon v tem primeru. Odgovor na ta vprašanja bo moralo dati sodišče. Da bo to lahko storilo, pa mora državno tožilstvo podati predlog za uvedbo preiskave ali obtožni akt. Tisto, kar je zaskrbljujoče, je to, da primer še ni prišel niti do prve faze meritornega sodnega odločanja in da še kar “visi v zraku” – brez takšnega ali drugačnega epiloga.
Komisija poudarja, da je ne glede na končni izid kazenskih postopkov, v konkretnem primeru potrebno upoštevati tudi vrednostni in etični kompas, ki ga morajo imeti vsi, ki zasedajo najvišje javne funkcije. Z vidika etične dopustnosti ravnanja evropskega poslanca, je bilo ravnanje vseh vpletenih poslancev neprimerno. To je neposredno priznal tudi Evropski parlament, ki je takoj po aferi spremenil in zaostril pravila glede lobističnih stikov evropskih poslancev in skoraj enoglasno obsodil ravnanje, ki smo mu bili vsi priča. To ravnanje evropskih poslancev se je zgodilo ter bo vedno veljalo za neprimerno in nedopustno tudi, če kazenskopravnega epiloga ne bo.
KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE