Trditev v naslovu in besedilu članka “Protikorupcijska komisija se je zaprla pred javnostjo” (Dnevnik, 16. 1. 2012) ne drži, kot tudi ne podmena, da KPK zaradi majhnega števila objavljenih načelnih mnenj dela manj kot v preteklosti.
V preteklosti je bil bolj ali manj edini način komuniciranja KPK z javnostjo pojavljanje predsednika v medijih, malo pa je bilo znanega, kaj se v KPK resnično dogaja. KPK je zato v zadnjem letu krepila notranjo in zunanjo transparentnost svojega dela, predvsem na področju preventivnih in sistemskih dejavnosti, prek dnevno »žive« spletne strani (arhiv.kpk-rs.si), projekta Transparentnost, izvedenih ciljnih projektov in seminarjev na posameznih področjih ter mesečnih izdaj KPK Vestnika. KPK je danes na vseh področjih bolj pregleden državni organ. Po drugi strani priznavamo, da smo manj prisotni v medijih glede komentiranja posameznih primerov. Deloma zaradi novega zakona, predvsem pa zaradi strateške odločitve vodstva, da okrepi sodelovanje in zaupanje z drugimi nadzornimi institucijami in da ni več predvsem »dežurni« komentator s prelaganjem odgovornosti na druge. Večkrat kot ne brez epiloga …
Iz omenjenega članka izhaja tudi podmena, da zaradi bistveno manjšega števila izdanih načelnih mnenj komisija dela manj. Okoli 200 izdanih načelnih mnenj v šestih letih je potrebno postaviti ob bok prek 800 izdanim konkretnim mnenjem in odgovorom v zadnjem letu, desetinam uvedenih prekrškovnih postopkov, zahtevam za uveljavljanje ničnosti desetin pravnih poslov, sklenjenih v nasprotju z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, več izdanim sistemskim pojasnilom ter vrsti konkretnih postopkov, ki smo jih – resda stran od oči javnosti – zaključili ali vodili skupaj z drugimi preiskovalnimi in nadzornimi organi.
Dodatno je komisija v lanskem letu začela izvajati ciljne preventivne projekte: poleg Supervizorja in projekta Transparentnost ustvarjalne natečaje z osnovnimi šolami, projekte na področju okolja in korupcijskih tveganj, na področju absentizma na delovnem mestu, sistemske nadzore v organih lokalne samouprave, uveljavljanje načrtov integritete v javnem sektorju. V zaključni fazi je informatizacija nadzora nad premoženjskim stanjem in omejitvami poslovanja, prav tako pa je komisija dokončala prvo fazo izdelave načrtov integritete za javni sektor ter izvedla 93 izobraževanj in usposabljanj za posamezne ciljne javnosti iz javnega sektorja. To so področja, ki so bila v preteklosti praktično mrtva.
S tem v zvezi se moramo odzvati na izjavo nekdanjega predsednika KPK Draga Kosa. Pravi, da ne razume, kako je mogoče, da je ob tolikšnem številu prijav komisija izdala le dve načelni mnenji. “Ljudje od komisije pričakujejo, da se bo opredeljevala do težav, zaradi katerih so se nanjo obrnili.” Komisija ne misli polemizirati z njim, ko dela primerjave o (ne)delu KPK. Šest let je bil predsednik te institucije, njegova ocena, kakšni so njeni dosežki in sistemska dodana vrednost pri omejevanju korupcije v RS, je očitno drugačna kot naša. Številke, predstavljane zgoraj, govorijo same zase. K temu še podatek: pod njegovim vodstvom se je komisija v šestih letih (!) opredelila do manj kot 30 odstotkov prijav, in sicer izključno z načelnimi mnenji, v enem letu se je sedanja KPK opredelila do okoli 60 odstotkov – in to z različnimi instrumenti, ki jih ima na voljo. Pri čemer smo bili soočeni z zaostanki, ki so se vlekli celo še iz leta 2004.
Za konec še primerjava o prisotnosti KPK “na terenu” (koliko oseb in institucij ima stik z aktivnostmi KPK in koliko oseb dobi odgovor KPK): v 14 mesecih delovanja sedanje KPK je bilo izdelanih in različnim subjektom odposlanih 4444 lastnih izhodnih dokumentov. V zadnjih 14 mesecih delovanja KPK v prejšnjem mandatu je bilo po evidencah takšnih dokumentov 83.
Da ne bo pomote: nismo povsem zadovoljni z učinki našega dela, prav tako priznamo, da še nismo našli pravega razmerja med obveščanjem javnosti in zavarovanjem interesov lastnih postopkov, zaščito prijaviteljev in postopkov pred drugimi organi; težko pa pristanemo na to, da se opravljeno delo minimalizira v primerjavi s preteklostjo samo zato, ker je bilo prej prižganih več žarometov, institucija pa personificirana z eno osebo in usmerjena na mednarodno promocijo na račun izpolnjevanja zakonskega mandata doma.
Glede na napore, v preteklem letu vložene v reformo in nasploh zakonito delo institucije, prilagoditev na nov zakonski mandat in naloge verjamemo, da lahko v letu 2012 naredimo kvalitativni preboj, realno upravičimo obstoj komisije in pripomoremo h krepitvi pravne države, odpravljanju nasprotja interesov in omejevanju korupcije. Tega KPK v svoji osemletni praksi doslej žal ni v celoti naredila. Razlogi so bili mnogoteri – tako kot so danes. Vendar lahko trdimo – če tega ne bomo naredili v letu ali dveh, potem bomo tudi priznali, da nismo pravi ljudje na pravem mestu.
Predsednik in namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije