Gospodarstveniki so se na okrogli mizi, ki so jo 8. decembra 2011 organizirali Slovensko društvo ZN za trajnostni razvoj, Ekvilib Inštitut ter Združenje Manager, strinjali, da je poštenost pri poslovanju pomembna, saj med drugim vpliva tudi na konkurenčnost podjetja. Na dogodku so spregovorili o sankcioniranju nepoštenih poslovnih praks in gospodarstvenikov ter nujnosti etičnega kodeksa.
Uvodoma je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Anton Panjan pojasnil, da o poštenem poslovanju govorimo takrat, ko gospodarstvenik “drži dano besedo pri sklepanju poslov”, saj tudi obligacijski zakonik, ki ureja poslovanje, ne obvezuje sklepanja pisnih pogodb. Predsednik uprave Simobila Dejan Turk je ob tem dodal, da je Združenje Manager, katerega predsednik je, hitro ukrepalo, ko so dobili prve prijave kršitve etičnega kodeksa združenja, ter izključilo nekatere člane. Prav ta kodeks je po njegovem mnenju izrednega pomena pri zagotovitvi poštenega poslovanja.
Da je sprva nasprotoval ideji etičnega kodeksa kot normativi za pošteno delovanje managerjev, je dejal predsednik uprave Hypo Alpe Adria Bank Alexander Picker. Vendar pa je sčasoma spoznal, da so se nekatere “tradicionalne vrednote izgubile”, zato se moramo po njegovem mnenju ponovno pogovarjati o etičnih standardih poslovanja.
Afere, povezane s Hypo Alpe Adria Bank, so po njegovih besedah postale opazne po oktobru 2010, ko je nova uprava banke v Avstriji prejela več anonimnih pisem, da pri poslovanju slovenske banke prihaja do nekaterih nepravilnosti. Nadaljnja preiskava je pokazala, da je pri poslovanju banke prihajalo do etično spornih in kriminalnih dejanj, je dejal. Banka je zaradi tega sicer izgubila nekaj denarja, vendar pa se mu pri tem zdi pomembno, da so v kratkem času poiskali krivce in ljudem dokazali, da “ni skorumpirana celotna banka”.
Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec se je strinjal, da etična dejanja pozitivno vplivajo na poslovanje podjetij. V preteklosti ljudje po njegovih besedah niso odgovarjali za svoja dejanja, sedaj pa jih je treba izobraževati, da delajo moralno in etično ter imajo integriteto. Dodal je, da morajo prav vodili v podjetjih biti pozitiven vzor za ostale zaposlene. Tudi Turk se je strinjal s tem in dodal, da je treba koncept odgovornega ravnanja uveljaviti med vsemi zaposlenimi in ne samo vodilnimi. Udeleženci so spregovorili tudi o sodnem preganjanju nepoštenih gospodarstvenikov, Panjan pa je dejal, da nekateri kazenski postopki niso dobili ustreznega epiloga, saj do sodstva čez rešeto policije in tožilstva pride zelo malo “tajkunskih zgodb”. Nekatere svari po njegovem mnenju organizacijsko niso dovolj dobro urejene, vendar pa se trudijo, da bi tudi to izboljšali.
Ob koncu okrogle mize, ki jo je moderiral Rok Praprotnik, namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, je Ekvilib Inštitut skupaj z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve podelil certifikat Družini prijazno podjetje 29 podjetjem, ki so se letos vključila v projekt. Sedaj v projektu, s katerim se uvaja princip organizacijskega upravljanja, ki zagotavlja kratkoročne in dolgoročne pozitivne učinke usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih, sodeluje že prek 100 podjetij s skupaj več kot 40.000 zaposlenimi.
(vir: STA, KPK)