Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) je na današnji seji sprejela načelno mnenje NM 2/2011 v dveh točkah. Postopek v zadevi, na kateri temelji načelno mnenje, je bil začet v času veljavnosti Zakona o preprečevanju korupcije (ZPKor), zato je bil v skladu s prehodno določbo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) tudi zaključen po ZPKor. Komisija je odločala v sestavi Rok Praprotnik (namestnik predsednika) in dr. Liljana Selinšek (namestnica predsednika). Načelno mnenje je bilo sprejeto soglasno. Mag. Goran Klemenčič (predsednik komisije) se je iz obravnavanja in odločanja v tej zadevi izločil.
Pod 1. točko NM 2/2011 komisija v okviru svojih pristojnosti zavzema mnenje do ravnanj odgovornih oseb subjekta javnega sektorja pri najemanju stvarnega premoženja države. Načelno mnenje komisije se glasi:
Ravnanje uradnih in odgovornih oseb subjekta javnega sektorja, ki kršijo dolžno ravnanje, povezano z uresničevanjem načel preglednosti (transparentnosti) in enakopravnega obravnavanja ponudnikov v postopku najemanja stvarnega premoženja države, ter dolžno ravnanje, ki ga nalagajo predpisi o javnem naročanju, s tem pa subjektu zasebnega prava uresničijo pričakovano korist, ustreza opredelitvi korupcije iz tretje alineje 2. člena ZPKor.
V drugi točki NM 2/2011 komisija zavzema mnenje glede ravnanja funkcionarja, ki je v imenu subjekta javnega sektorja sklepal posle z osebami, s katerimi je imel oziroma ima zasebne stike. Načelno mnenje komisije se glasi:
Funkcionar subjekta javnega sektorja se je dolžan izogniti ravnanju, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njegove javne funkcije, in sicer je dolžan tako ravnati zaradi zaščite integritete svoje funkcije, integritete državnega organa, ki ga vodi, in posledično integritete javnega sektorja ter zaradi krepitve zaupanja javnosti v nepristranskost in objektivnost njegovega dela in tudi dela drugih funkcionarjev, kar sovpada z javnim interesom in mora biti prva skrb vseh zaposlenih v javnem sektorju. To velja za vse posameznike, ki v kakršnikoli obliki (so)delujejo znotraj javnega sektorja, četudi jih k izogibanju nasprotju interesov formalno ne zavezuje noben pravni akt.
V postopku ugotavljanja dejanskega stanja, ki je podlaga za sprejem tega načelnega mnenja, je komisija s svojimi strokovnimi službami pridobila in ovrednotila različno dokumentacijo (pridobljena je bila s strani državnih organov, pravnih oseb in posameznikov), opravljeni so bili razgovori z več posamezniki, vključno s funkcionarji in odgovornimi osebami, na ravnanja katerih se načelno mnenje nanaša, pridobljeno pa je bilo tudi poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije.
a) Koruptivno ravnanje
Komisija je po izvedem postopku ugotovila in zaključila, da sta v konkretnem primeru izpolnjena oba elementa koruptivnega ravnanja, in sicer:
– kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb in
– uresničitev pričakovane koristi subjektu iz zasebnega sektorja.
V NM 2/2011 so podrobneje predstavljene ugotovitve komisije, na katerih temelji načelno mnenje.
b) O nasprotju interesov
Komisija je mnenja, da se je funkcionar dolžan izločiti iz vseh faz sklenitve posla, ki se v imenu državnega organa, ki ga vodi funkcionar, sklepa z zasebnim subjektom, na strani katerega nastopa oseba, s katero (je) ima(el) funkcionar zasebne stike. Na ta način se zagotovi videz nepristranskega in objektivnega odločanja funkcionarja in organa; v nasprotnem primeru pa se dodatno krepi dvom v korektnost ravnanja oziroma ustvarja občutek, da so bili postopki v organu obremenjeni z zasebnimi interesi, kar zmanjšuje zaupanje v integriteto in delo javnega sektorja. Četudi funkcionarja k takemu ravnanju (izločitvi) ne zavezuje noben pravni akt, je torej dolžan tako ravnati zaradi zaščite integritete svoje funkcije, integritete državnega organa, ki ga vodi, in posledično integritete javnega sektorja ter zaradi krepitve zaupanja v delo funkcionarjev, kar sovpada z javnim interesom, ki mora biti (prva) dolžnostna skrb vseh funkcionarjev, javnih uslužbencev in drugih oseb, ki na kakršenkoli način delujejo znotraj javnega sektorja.
Če bi se primer, na katerem temelji NM 2/2011, zgodil po 4.6.2011 in bi se zanj uporabila zakonodaja, veljavna na dan sprejema tega načelnega mnenja, bi bil obstoj nasprotja interesov nesporen najmanj zaradi videza, da je zasebni interes uradne osebe vplival na objektivno in nepristransko opravljanje njene javne funkcije. Na to pomembno dejstvo komisija v načelnem mnenju opozarja iz preventivnega vidika.
Nadaljnji postopki komisije
– Komisija bo NM 2/2011 posredovala predstojniku funkcionarja, katerega ravnanje je obravnavala
– Komisija bo NM 2/2011 posredovala organu, ki je pristojen za imenovanje in razrešitev funkcionarja
– Komisija je seznanjena, da v konkretnem primeru policija že vodi predkazenski postopek, zato bo policiji odstopila podatke, ki jih ta potrebuje za uspešno izvedbo predkazenskega postopka
V Ljubljani, 10. avgusta 2011
Rok Praprotnik, namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije
dr. Liljana Selinšek, namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije
KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE