Komisija za preprečevanje korupcije

Integriteta, odgovornost, transparentnost

Načelno mnenje številka 211

Ravnanje odgovornih oseb kadrovsko-akreditacijskega sveta, ki kandidata, ki ne izpolnjuje formalnega pogoja, kljub temu akreditira za člana sveta javnega zavoda, ter ravnanje uradne osebe ministrstva, ki takšnega kandidata predlaga v imenovanje Vladi Republike Slovenije, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 20.5.2010 sprejela naslednje

Načelno mnenje številka 211

  • Ravnanje odgovornih oseb kadrovsko-akreditacijskega sveta, ki kandidata, ki ne izpolnjuje formalnega pogoja, kljub temu akreditira za člana sveta javnega zavoda, ter ravnanje uradne osebe ministrstva, ki takšnega kandidata predlaga v imenovanje Vladi Republike Slovenije, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Obrazložitev

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je prejela prijavo, v kateri prijavitelj navaja nepravilnosti v postopku akreditacije in imenovanja kandidata v organ upravljanja javnega zavoda.

Pristojnost Komisije, da daje načelna mnenja, določa 18. člen ZPKor. Natančneje jo ureja Poslovnik komisije, ki v 1. alineji 13. člena pravi, da Komisija sprejema načelna mnenja o tem, ali določeno ravnanje ustreza definiciji korupcije iz ZPKor. Kaj definicija korupcije zajema, je razvidno iz 3. alineje 2. člena ZPKor: “Korupcija” po tem zakonu je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

Poslovnik komisije v drugem odstavku 13. člena določa, da načelna mnenja o korupciji nimajo pravnih ali materialnih posledic. Načelna mnenja niso ne splošni in ne konkretni pravni akti, s katerimi se sicer odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov, pač pa le zakonita metoda preprečevanja korupcije, s katero Komisija ne odloča o odgovornosti udeleženih oseb, fizičnih ali pravnih, ampak v načelnih mnenjih ugotavlja dejansko stanje, ki ga nato primerja s pravili dolžnega ravnanja in zakonsko definicijo korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Načelna mnenja so le neobvezne smernice, po katerih lahko nedoločeno število nedoločenih subjektov prostovoljno usmerja svoje vedenje in ravnanje, da se na ta način izognejo tveganjem korupcije. To je tudi glavni namen zakonodajalca v ZPKor, ki terja pravočasno odkrivanje, preprečevanje in obvladovanje tveganj, ne le čakanje na nastanek in posledice korupcije. Tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-57/06 ugotavlja, da preprečevanje korupcije izhaja neposredno iz temeljev pravne države. Zato morajo tudi načelna mnenja o korupciji poleg konkretnih določb upoštevati temeljna načela pravne države, njena vrednostna (etična) merila in pravni red kot celoto.

Komisija je na podlagi 11. člena ZPKor v predmetni zadevi zaprosila pristojno ministrstvo, da posreduje vso dokumentacijo, ki zadeva imenovanje določenega kandidata v svet javnega zavoda na njegovem področju delovanja.

Iz dokumentacije, ki jo je Komisija prejela, je razvidno, da v skladu z ustanovitvenim aktom omenjenega javnega zavoda svet zavoda sestavlja sedem članov, od katerih pet članov imenuje Vlada Republike Slovenije izmed strokovnjakov s področja dela javnega zavoda, financ in pravnih zadev in sicer štiri na predlog pristojnega ministra in enega na predlog pristojnega organa občine, kjer ima javni zavod sedež. Dva člana pa izvolijo zaposleni v zavodu.

Vlada Republike Slovenije je s svojim sklepom z dne 5. 3. 2009 ustanovila Kadrovsko-akreditacijski svet za izbor primernih kandidatov za predstavnike ustanovitelja v organe upravljanja javnih zavodov (v nadaljevanju: KAS), ki med drugim daje soglasje (akreditacijo) kandidatom za člane svetov javnih zavodov, javnih agencij in javnih skladov. KAS je na svoji redni seji dne 2. 4 2009 sprejel kriterije, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, ki se javijo na javni poziv za predstavnike ustanovitelja v javnih zavodih, javnih skladih in javnih agencijah na določenem področju.

KAS je med drugim sprejel splošne kriterije, ki jih morajo izpolnjevati vsi kandidati, ki se odzovejo javnemu pozivu in sicer:

  • najmanj univerzitetna izobrazba,
  • dobro poznavanje osnovne dejavnosti javnega zavoda, javnega sklada oziroma javne agencije ali poznavanje področja javnih financ ali zakonske ureditve in praktičnega delovanja javnega zavoda, javnega sklada oziroma javne agencije,
  • najmanj pet let delovnih izkušenj v najmanj VII. stopnji izobrazbe,
  • poznavanje strokovnega področja delovanja javnih zavodov,
  • ugled v javnosti, splošna razgledanost in poslovna etičnost.

Komisija ugotavlja, da je bil 16. aprila 2009 na spletni strani pristojnega ministrstva, objavljen javni poziv za predstavnike ustanovitelja v svete javnih zavodov z njegovega delovnega področja. Med drugim je ministrstvo z omenjenim pozivom pozvalo tudi zainteresirane, ki želijo kandidirati za članstvo v svetu javnega zavoda, ki je predmet obravnave tega načelnega mnenja. Na omenjeni poziv se je odzval tudi kandidat, ki ni izpolnjeval vseh formalnih pogojev, ki so bili predhodno postavljeni s strani KAS-a. Omenjeni namreč ni izpolnjeval kriterija, ki zahteva najmanj univerzitetno izobrazbo.

Komisija na podlagi listinskih dokazov ocenjuje, da je bil javni poziv za predstavnike ustanovitelja v svete javnih zavodov transparenten in jasen. Vendar pa sam postopek akreditacije enega izmed kandidatov, ki ga je opravil KAS, ni bil izveden v skladu s formalnimi kriteriji, ki jih je kot potrebne pogoje za prijavo na javni poziv za predstavnike ustanovitelja v javnih zavodih, javnih skladih in javnih agencijah z določenega področja predhodno sprejel in objavil sam KAS.

Pridobljena dokumentacija dokazuje, da je KAS kljub neizpolnjevanju omenjenega formalnega pogoja dal kandidatu potrebno akreditacijo. Pri tem se je skliceval na za kandidata ugodno specifično ureditev na področju ene od ustvarjalnih zvrsti. Pristojno ministrstvo sicer pojasnjuje, da je KAS pri akreditaciji omenjenega kandidata analogno uporabil 47.a člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list, RS 77/07-ZUJIK-UPB1 in 56/08). Konkretna zakonska določba sicer dovoljuje, da lahko sposobnost kandidata izjemoma nadomesti manjkajočo izobrazbo, vendar le na delovnih mestih umetnostnih ustvarjalcev, ne pa tudi za opravljanje funkcije člana sveta javnega zavoda. Vlada Republike Slovenije je kasneje na predlog pristojnega ministrstva na eni izmed svojih sej izdala sklep, s katerim je obravnavanega kandidata, ki ne izpolnjuje enega izmed formalnih pogojev, tudi imenovala za člana sveta omenjenega javnega zavoda.

Predstavniki ustanovitelja javnega zavoda imajo ključno vlogo pri delovanju javnega zavoda, zato Komisija meni, da mora biti njihovo imenovanje ne samo transparentno, ampak predvsem tudi zakonito. V postopku obravnave tega načelnega mnenja je Komisija ugotovila, da je bil, kot član sveta javnega zavoda imenovan kandidat, ki ni izpolnjeval pogoja glede zahtevane stopnje izobrazbe. S kršitvijo dolžnega ravnanja je bilo temu javnemu uslužbencu omogočeno članstvo v svetu javnega zavoda ter izvajanje vseh pooblastil, ki iz tega naslova izhajajo, takšno ravnanje pa ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

S tem je načelno mnenje utemeljeno.

Drago Kos

Predsednik

Načelno mnenje številka 211
Pomakni se na vrh

Accessibility Toolbar