Ravnanje odgovorne osebe javnega zavoda, ki kot upravljavec nepremične v lasti občine odda nepremičnino v uporabo poslovnemu subjektu za opravljanje dejavnosti, za katero nepremičnina ni namenjena, brez sklenitve ustrezne pogodbe in brez soglasja župana občine, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, ki omogoča pridobitev koristi tretji osebi, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor.
Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04 in sprem., v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 29.1.2010 sprejela
Načelno mnenje številka 194
- Ravnanje odgovorne osebe javnega zavoda, ki kot upravljavec nepremične v lasti občine odda nepremičnino v uporabo poslovnemu subjektu za opravljanje dejavnosti, za katero nepremičnina ni namenjena, brez sklenitve ustrezne pogodbe in brez soglasja župana občine, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, ki omogoča pridobitev koristi tretji osebi, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor.
Obrazložitev
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je prejela prijavo o sumu korupcije v javnem zavodu, ki oddaja občinske nepremičnine, s katerimi upravlja, v najem za opravljanje dejavnosti, za katero nepremičnina ni namenjena. Občina je na podlagi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda (v nadaljevanju Odlok) s Pogodbo o prenosu sredstev v upravljanje(v nadaljevanju Pogodba) prenesla nepremičnine v upravljanje javnemu zavodu. Po pogodbi je javni zavod dolžan uporabljati nepremičnine kot dober gospodar in le za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljen. Javni zavod je, ne da bi upošteval določila Odloka in Pogodbe, in tudi brez soglasja župana občine oddal prostore v najem poslovnemu subjektu, ki opravlja drugo dejavnost, kot jo opravlja javni zavod.
Pristojnost Komisije, da daje načelna mnenja, določa 18. člen ZPKor. Natančneje jo ureja Poslovnik komisije, ki v 1. alinei 13. člena določa, da komisija sprejema načelna mnenja o tem, ali določeno ravnanje ustreza definiciji korupcije iz ZPKor. Definicija korupcije je razvidna iz 3. alinee 2. člena ZPKor, po katerem je “korupcija” vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi posredno ali neposredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane , sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.
Poslovni komisije v drugem odstavku 13. člena določa, da načelna mnenja o korupciji nimajo pravnih ali materialnih posledic. Načelna mnenja niso ne splošni in ne konkretni pravni akt, s katerimi se sicer odloča o pravicah in dolžnosti posameznikov, pač pa le zakonita metoda preprečevanja korupcije, s katero Komisija ne odloča o odgovornosti udeleženih oseb, fizičnih ali pravnih, ampak v načelnih mnenjih ugotavlja dejansko stanje, ki ga nato primerja s pravili dolžnega ravnanja in zakonsko definicijo korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor. Načelna mnenja so le neobvezne smernice, po katerih lahko nedoločeno število nedoločenih subjektov prostovoljno usmerja svoje vedenje in ravnanje, da se na ta način izognejo tveganjem korupcije. To je tudi glavni namen zakonodajalca v ZPKor, ki terja pravočasno odkrivanje, preprečevanje in obvladovanje tveganj, ne le čakanje na nastanek in posledice korupcije. Tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-57/06 ugotavlja, da preprečevanje korupcije izhaja neposredno iz temeljev pravne države. Zato morajo tudi načelna mnenja o korupciji poleg konkretnih določb upoštevati temeljna načela pravne države, njena vrednostna (etična) merila in pravni red kot celoto.
Komisija je pregledala Odlok o ustanovitvi javnega zavoda, Pogodbo o prenosu sredstev občine v upravljanje javnemu zavodu ter pridobila mnenje občine in pojasnila javnega zavoda. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda določa, da za izvajanje dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen, daje občina kot ustanovitelj zavodu v upravljanje nepremičnine, ki so del javne kulturne infrastrukture. Za sklepanje pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki so last ustanovitelja, je potrebno predhodno soglasje župana občine. Na podlagi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda je občina z javnim zavodom dne 4.9.2008 sklenila Pogodbo o prenosu sredstev občine v upravljanje javnemu zavodu. Z navedeno pogodbo je javni zavod pridobil pravico upravljanja z objektom, namenjenega za kulturne dejavnosti. Po pogodbenih določilih javni zavod lahko odda objekt oziroma prostore v najem le s predhodnim soglasjem župana občine ter po postopku, ki ga določa veljavna zakonodaja, pri čemer imajo pri oddajanju prostih zmogljivosti prednost izvajalci javnih kulturnih programov.
Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07, v nadaljevanju Uredba) v 55. členu določa, da se stvarno premoženje lahko odda v najem na podlagi metode javne dražbe, javnega zbiranja ponudb ali neposredne pogodbe. Po 58. členu Uredbe se v pogodbi o oddaji v stvarnega premoženja v najem določita višina najemnine ter obveznosti najemnika, da krije stroške uporabe nepremičnine.
Iz dokumentacije, s katero je razpolagala Komisija, je razvidno, da je javni zavod oddal v uporabo poslovni prostor zasebnemu poslovnemu subjektu, ki ni opravljal kulturne dejavnosti, za katero so bili prostori namenjeni in to na podlagi ustnega dogovora, brez pogodbe o oddaji v najem in brez soglasja župana občine, v čigar lasti so poslovni prostori, kar je ugotovila tudi občina kot lastnik nepremičnin in nanje opozorila javni zavod.
Oddaja poslovnih prostorov v nenamensko uporabo in brez soglasja župana občine predstavlja kršitev določb Odloka o ustanovitvi javnega zavoda in Pogodbe o prenosu sredstev občine v upravljanje javnemu zavodu, oddaja nepremičnine v uporabo brez ustrezne pogodbe pa predstavlja kršitev 55. in 58. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin.
Ravnanje odgovorne osebe javnega zavoda, ki je kršila navedene predpise, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, ki je omogočila najemniku pridobitev premoženjske koristi, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.
Drago Kos
Predsednik