Ravnanje uradne osebe – predsednika sodišča, ki na administrativno-tehničnih delovnih mestih sodišča zaposluje javne uslužbence na podlagi objav prostih delovnih mest, ki so neskladne s sistemizacijo, zaposluje javne uslužbence, ki ne izpolnjujejo razpisanih pogojev, jim nepravilno določa količnike za izračun osnovne plače in jim omogoča napredovanje v višji plačilni razred pred zakonsko določenim rokom, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 12.10.2009 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 180
- Ravnanje uradne osebe – predsednika sodišča, ki na administrativno-tehničnih delovnih mestih sodišča zaposluje javne uslužbence na podlagi objav prostih delovnih mest, ki so neskladne s sistemizacijo, zaposluje javne uslužbence, ki ne izpolnjujejo razpisanih pogojev, jim nepravilno določa količnike za izračun osnovne plače in jim omogoča napredovanje v višji plačilni razred pred zakonsko določenim rokom, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.
Obrazložitev
Komisija za preprečevanje korupcije je prejela prijavo, v kateri prijavitelj navaja nepravilnosti pri zaposlovanju javnih uslužbencev na enem izmed sodišč v Republiki Sloveniji.
Pristojnost komisije, da daje načelna mnenja, določa 18. člen ZPKor. Natančneje jo ureja Poslovnik komisije, ki v 1. alinei 13. člena pravi, da komisija sprejema načelna mnenja o tem, ali določeno ravnanje ustreza definiciji korupcije iz ZPKor. Kaj definicija korupcije zajema, je razvidno iz 3. alineje 2. člena ZPKor: “Korupcija” po tem zakonu je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.
Poslovnik komisije v drugem odstavku 13. člena določa, da načelna mnenja o korupciji nimajo pravnih ali materialnih posledic. Načelna mnenja niso ne splošni in ne konkretni pravni akti, s katerimi se sicer odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov, pač pa le zakonita metoda preprečevanja korupcije, s katero Komisija ne odloča o odgovornosti udeleženih oseb, fizičnih ali pravnih, ampak v načelnih mnenjih ugotavlja dejansko stanje, ki ga nato primerja s pravili dolžnega ravnanja in zakonsko definicijo korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Načelna mnenja so le neobvezne smernice, po katerih lahko nedoločeno število nedoločenih subjektov prostovoljno usmerja svoje vedenje in ravnanje, da se na ta način izognejo tveganjem korupcije. To je tudi glavni namen zakonodajalca v ZPKor, ki terja pravočasno odkrivanje, preprečevanje in obvladovanje tveganj, ne le čakanje na nastanek in posledice korupcije. Tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-57/06 ugotavlja, da preprečevanje korupcije izhaja neposredno iz temeljev pravne države. Zato morajo tudi načelna mnenja o korupciji poleg konkretnih določb upoštevati temeljna načela pravne države, njena vrednostna (etična) merila in pravni red kot celoto.
Komisija je prijavo odstopila v preveritev Inšpekciji za javne uslužbence, ki je opravila inšpekcijski nadzor na navedenem sodišču ter o tem sestavila zapisnik.
Na podlagi ugotovitev inšpektorice Komisija ugotavlja:
Inšpektorica za sistem javnih uslužbencev je v avgustu 2009 opravila inšpekcijski nadzor nad pravilnostjo zaposlitev na navedenem sodišču za 5 javnih uslužbencev, zaposlenih od 1.1.2006 dalje.
Inšpektorica je pri nadzoru ugotovila, da je predsednik sodišča v nadzorovanem obdobju pri vseh petih javnih uslužbencih kršil predpise o zaposlovanju in sicer:
- pri treh objavah prostih delovnih mest so bili objavljeni pogoji, ki so bili v nasprotju s sistemizacijo delovnih mest sodišča.
- v treh primerih je sklenil pogodbe o zaposlitvi, čeprav kandidatke niso izpolnjevale razpisanih pogojev za zaposlitev.
- javnim uslužbencem je v šestih primerih določil višje količnike za izračun osnovne plače, kot bi jim pripadali v skladu s sistemizacijo, jih imenoval v višje nazive, kot bi jim po zakonu pripadali in jim določal napačne osnovne plače.
- trem javnim uslužbenkam je omogočil napredovanje v višji plačilni razred pred zakonsko določenim rokom za napredovanje. Namesto po treh letih so napredovale že po enem letu.
- pogodbe o zaposlitvi in anekse k pogodbam o zaposlitvi je predsednik sodišča z uslužbenkami sklepal za nazaj. Tako je na primer aneks k pogodbi bil sklenjen dne 8.6.2007 za nazaj od dne 18.3.2007.
Inšpektorica je na temelju svojih ugotovitev predlagala ukrep razveljavitve ali delne razveljavitve 13-ih pogodb o zaposlitvi in aneksov k pogodbam o zaposlitvi.
Komisija ugotavlja, da je predsednik sodišča v nadzorovanem obdobju kršil delovno zakonodajo pri zaposlitvi 5 javnih uslužbencev. Pri zaposlovanju javnih uslužbencev je kršil načelo enakopravne dostopnosti iz 7. člena in vrsto določb iz VIII. Poglavja (Sklenitev delovnega razmerja) Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.), saj pri objavah prostih delovnih mest ni upošteval sistemizacije sodišča, zaposloval je uslužbence, ki niso izpolnjevali pogojev za zasedbo delovnega mesta, javnim uslužbencem pa je z imenovanjem v višje nazive in z določanjem višje osnovne plače od tiste, ki bi jim pripadala, ter s predčasnim napredovanjem v višje plačilne razrede omogočil neupravičeno premoženjsko korist.
Komisija je mnenja, da je z opisanimi kršitvami posebej izbranim kandidatom uradna oseba – predsednik sodišča javnim uslužbencem pridobil korist v obliki privilegirane zaposlitve ali previsoke plače, takšno ravnanje pa ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.
S tem je načelno mnenje utemeljen.
Drago Kos
Predsednik