Ravnanje direktorja javnega zavoda, ki za sodelovanje v projektni skupini, zadolženi za pripravo strateško-razvojnega načrta zavoda, sklene odplačno pogodbo s samim seboj, predstavlja konflikt interesov.
Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št.2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 20.2.2009 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 159
- Ravnanje direktorja javnega zavoda, ki za sodelovanje v projektni skupini, zadolženi za pripravo strateško-razvojnega načrta zavoda, sklene odplačno pogodbo s samim seboj, predstavlja konflikt interesov.
Obrazložitev
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je bila opozorjena na sum konflikta interesov v javnem zavodu, v katerem je direktor v projektno skupino za pripravo strateško razvojnega načrta imenoval tudi samega sebe in s samim seboj sklenil pogodbo za plačilo storitev.
Pooblastila oziroma naloge, ki jih opravlja direktor javnega zavoda, so določene v Zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in dr., ZZ), in v Statutu javnega zavoda. Po 31. členu ZZ direktor organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Statut javnega zavoda pa določa, da direktor v okviru pravic in dolžnosti med drugim tudi predlaga poslovno politiko, delovni in razvojni načrt ter sprejema ukrepe za njihovo izvajanje, izvaja sklepe organov zavoda in ustanovitelja, imenuje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, sklepa pogodbe o zaposlitvi in drugo.
Iz statutarnih določb javnega zavoda je razvidno, da sodijo naloge priprave delovnega in razvojnega načrta v okvir pravic in dolžnosti direktorja zavoda, iz česar izhaja, da je direktor iz naslova svojih delovnih nalog in ne za dodatno plačilo, dolžan pripraviti delovni in razvojni program javnega zavoda in ga predlagati svetu zavoda v sprejem.
Direktor javnega zavoda ima kot zaposleni v javnem zavodu, ki je del javnega sektorja, status javnega uslužbenca v smislu Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07, ZJU). Za javne uslužbence veljajo pri opravljanju javnih nalog tudi določbe Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).
Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (v nadaljevanju Kodeks) v 1. odstavku 13. člena določa, da nastane konflikt interesov v okoliščinah, pri katerih ima javni uslužbenec zasebni interes, ki je tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Po 2. odstavku 13. člena zasebni interes javnega uslužbenca vključuje kakršnokoli korist zanj, za njegovo družino, bližnje sorodnike, prijatelje in osebe javnega ali zasebnega prava, s katerimi ima ali je imel poslovne ali politične stike.
V primeru, ko direktor javnega zavoda, ki vodi delo in poslovanje javnega zavoda, odloči o sklenitvi odplačnega posla s samim seboj, nastopi konflikt interesov, to je nasprotje med javnim in zasebnim interesom. Konflikt interesov se odraža predvsem v zasebnem interesu direktorja po pridobivanju finančnih koristi zase na račun javnih sredstev, kar vpliva ali daje videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog in s tem postavlja pod vprašaj tudi kredibilnost samega javnega zavoda.
S tem je načelno mnenje utemeljeno.
Drago Kos
Predsednik