Ravnanja odgovornih oseb družbe-investitorja, ki nakažejo finančna sredstva oz. avans družbi-izvajalcu investicije v višini, ki znatno presega pogodbeno dogovorjeno vrednost, pri čemer se niti po dveh letih ne začno izvajati investicijska dela, z avansom nakazana finančna sredstva niso ustrezno zavarovana, odgovorne osebe obeh družb pa se med seboj poznajo kot solastniki tretje družbe, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 17.4.2008 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 125
Ravnanja odgovornih oseb družbe-investitorja, ki
- nakažejo finančna sredstva oz. avans družbi-izvajalcu investicije v višini, ki znatno presega pogodbeno dogovorjeno vrednost,
- pri čemer se niti po dveh letih ne začno izvajati investicijska dela,
- z avansom nakazana finančna sredstva niso ustrezno zavarovana,
- odgovorne osebe obeh družb pa se med seboj poznajo kot solastniki tretje družbe,
ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.
Obrazložitev
Komisija iz proučene prejete dokumentacije prijavitelja in iz javno dostopnih virov ugotavlja, da je gospodarska družba (skupni solastniški delež Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe presega 50% kapitala družbe) ustanovila skupaj s švicarskim družabnikom skupno gospodarsko družbo z statusom družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Skupna družba je dne 12.7.2005 sklenila pogodbo z družbo v zasebni lasti (po podatkih Gvin.com ima ta družba enega zaposlenega) za izdelavo, dobavo, montažo in zagon mehanskega dela čistilne naprave za odpadne tehnološke vode v skladu s projektno nalogo in zadnjim idejnim projektom, ki sta bila sestavni del pogodbe. Pogodbena vrednost je znašala cca 2,5 mio €.
V sklenjeno pogodbo je vneseno določilo, da “Izvajalec prejme po podpisu pogodbe brezobrestni avans v višini 25 % pogodbene vrednosti. Naročnik plača avans v roku 14 dni po sklenitvi pogodbe. Naročnik plača izvajalcu 10% pogodbene vsote 3 mesece pred pogodbenim rokom za dobavo opreme, 40% pogodbene vsote poravna ob dobavi opreme, 20% po končanih montažnih delih, zadnjih 5% pa po pisnem prevzemu čistilne naprave.” in da “ima naročnik v primeru neupravičene zamude po krivdi izvajalca pravico zaračunati pogodbeno kazen v višini 3 promile za vsak zamujen koledarski dan, vendar največ do 10% pogodbene vrednosti. Rok za izgotovitev PGD projektov je bil 20.8.2005, za dobavo opreme in materialov 1.3.2006, za zagon čistilne naprave s pričetkom poskusnega obratovanja pa 1.6.2006.
Skupno podjetje je nakazalo zasebnemu podjetju – izvajalcu namesto 25 % pogodbeno dogovorjenega avansa za izgradnjo čistilne naprave kar 40% avansa. Na terenu, kjer naj bi bila postavljena čistilna naprava, še danes ni nič zgrajenega, oprema za čistilno napravo ni bila izdobavljena. V prejeti dokumentaciji so celo računi, na katerih naj bi bila obračunana izdobavljena strojna oprema, kar pa ne drži, saj čistilna naprava ni zgrajena. Datum zaračunane izdobavljene opreme je celo cca 1 leto pred datumom izdaje računa za izdelavo projektne dokumentacije PGD in projektne dokumentacije IP.
Iz prejetih pisnih listin izhaja celo sum, da so bile naknadno zamenjane tiste strani v sklenjeni pogodbi med skupnim podjetjem kot naročnikom in zasebno družbo kot izvajalcem, ki se nanašajo na določitev višine avansiranih sredstev. Zaradi večjega števila dvakrat poslanih računov z istimi datumi izdaje obstoja dvom v resne in poštene namene naročnika, pa tudi izvajalca.
Iz prejetih listin ni razvidno, da bi bil konkretni projekt uradno ustavljen. Izvajalec ni vrnil prejetih avansiranih sredstev, zaslediti je mogoče le informacijo iz junija 2007, da bo izvajalec vrnil del avansa s tekočimi posli.
V sklenjeni pogodbi naročnik ni bil ustrezno zavarovan. Izvajalec naj bi po sklenjeni pogodbi naročniku izstavil menico z menično izjavo kot garancijo za kvaliteto izvršenih del in tehnično tehnološko delovanje čistilne naprave v višini 10% pogodbene vrednosti za čas 3 let po končanem poskusnem obratovanju. Naročnik je imel pravico v primeru neupravičene zamude po krivdi izvajalca zaračunati pogodbeno kazen v višini 3 promile za vsak zamujen koledarski dan, vendar največ do 10% pogodbene vrednosti. Samo višina danega avansa takoj po sklenitvi pogodbe znatno presega 10% pogodbene vrednosti. Naročnik je ravnal skrajno neodgovorno, ko je tako zahteven projekt, kot je izgradnja čistilne naprave, zaupal zasebniku z enim zaposlenim s praktično minimalnim kapitalom glede na vrednost projekta brez ustreznih jamstev. Tveganje izgube finančnih sredstev oz. nekvalitetne izvršenih del je namreč s tako »majhnim« pogodbenim partnerjem preveliko.
V zadevi je pomembno tudi to, da je v poslovnem poročilu delniške družbe, ki je v pretežni lasti Kapitalske družbe in Slovenske družbe, za poslovno leto 2005 zapisano, da ta delniška družba opravlja nabavo za skupno družbo. Navedeno pomeni, da uprava delniške družbe nosi odgovornost oz. soodgovornost za nastale posledice.
Dodatna okoliščina, ki dopolnjuje sum koruptivnih ravnanj, je podatek, da se predsednik uprave delniške družbe in lastnik zasebne družbe, ki bi moral izgraditi čistilno napravo, medsebojno poznata, ker sta skupaj še z drugimi udeleženci dne 11.10.2004 ustanovila inštitut s sedežem v Ljubljani.
Odgovorne osebe gospodarske družbe so s svojim ravnanjem kršile dolžno ravnanje in sicer 263. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 42/06), ki določa, da mora član organa vodenja ali nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, saj so z neizvajanjem postopkov proti odgovorni osebi pogodbenega izvajalca oziroma z njegovim privilegiranim obravnavanjem pridobile korist lastniku te zasebne družb, takšno ravnanje ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.
S tem je načelno mnenje utemeljeno.
Drago Kos
Predsednik