Ravnanje odgovornih oseb v gospodarski družbi v lasti Republike Slovenije, ki direktorju te družbe odobrijo kredit po obrestni meri, ki je občutno nižja od tistih, ki jih za isti ali podoben namen z enakovrednim zavarovanjem odobrijo bančne ali njim sorodne ustanove, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 8.1.2008 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 117
- Ravnanje odgovornih oseb v gospodarski družbi v lasti Republike Slovenije, ki direktorju te družbe odobrijo kredit po obrestni meri, ki je občutno nižja od tistih, ki jih za isti ali podoben namen z enakovrednim zavarovanjem odobrijo bančne ali njim sorodne ustanove, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.
Obrazložitev
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je prejela pisno pojasnilo ene od slovenskih gospodarskih družb z dne 21.9.2007, v katerem le-ta pojasnjuje, da je ravnala »povsem zakonito, v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, sklepom nadzornega sveta in pogodbo o zaposlitvi direktorja«, ko je odobrila direktorju te družbe finančni kredit v višini 150.000 EUR. Gospodarska družba kot prijavitelj je sama zaprosila za obravnavo zadeve.
Komisija je na osnovi dne 8.10.2007 prejete dokumentacije proučila zadevo in ugotovila naslednja dejstva:
– ustanovitelj gospodarske družbe je Republika Slovenija v 100% deležu,
– nadzorni svet družbe je sestavljen iz treh članov, od teh je eden predsednik, eden pa namestnik predsednika. Predsednika in namestnika predsednika imenuje ustanovitelj.
– v 10. alineji točke 6.1. pogodbe o zaposlitvi je zapisano, da bo gospodarska družba “direktorju po predhodnem soglasju nadzornega sveta zagotovila posojilo s strani družbe po priznani obrestni meri, ki velja med povezanimi osebami v skladu z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb”.
– za pripravo predloga za nadzorni svet je odgovoren direktor družbe. Podlaga za pripravo gradiva je bil 261. člen ZGD v zvezi z 514. členom ZGD, 8. člen akta o ustanovitvi družbe in pogodba o zaposlitvi direktorja. Za obrazložitev predloga je zadolžen direktor.
– posojilna pogodba določa
- znesek kredita: 150.000 EUR do 26.7.08,
- obrestna mera: 4,524% letno; Obrestna mera se na podlagi petega odstavka 43. člena Zakona o dohodnini določi v višini priznane obrestne mere, ki je na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb določena v Pravilniku o priznani obrestni meri in objavljena za mesec julij,
- zavarovanje: Posojilojemalec soglaša, da lahko posojilodajalec svojo terjatev iz te pogodbe pobota s svojo obveznostjo do posojilojemalca,
– Nadzorni svet je soglašal s posojilom za obdobje enega leta po osnutku posojilne pogodbe (24.7.2007),
– v zapisniku nadzornega sveta je zapisana naslednja obrazložitev, ki jo je podal direktor: “gre za posojilno pogodbo med njim in družbo v višini 150.000 EUR po tržni obrestni meri za obdobje največ enega leta od sklenitve pogodbe. Podpis posojilne pogodbe se izvrši pri notarju z neposredno izvršljivostjo. V tej zadevi so bili seznanjeni vsi člani NS. Člani se s predlogom strinjajo, sprejme se sklep …”,
– direktor je vrnil prejeti kredit 18.9.2007.
Komisija iz proučene dokumentacije ugotavlja, da direktor družbe, ki je v lasti Republike Slovenije, ni prejel kredita pod pogoji, kot so sicer v bankah običajni za državljane Republike Slovenije. Nadzorni svet, ki je odobril tako ugoden kredit, ni varoval interesa družbe, saj je bila družba kot kreditodajalka oškodovana. Iz akta o ustanovitvi družbe ni razvidno, da je družba registrirana tudi za opravljanje finančnih poslov oz. za dejavnost kreditiranja. Nadzorni svet ima sicer med drugim tudi pristojnost, da “sklepa pogodbe s poslovodjem in prokuristi družbe”, vendar v okviru te pristojnosti ne sme ravnati mimo registracije družbe.
Komisija za preprečevanje korupcije je zaprosila banke v Republiki Sloveniji za pojasnilo, ali in pod kakšnimi pogoji bi lahko odobrili kredit managerju slovenske družbe v višini 150.000 EUR za čas enega leta s takšnim zavarovanjem, kot je bilo izvedeno v konkretnem primeru. Pisna pojasnila treh bank so bila, da
– takšnega zavarovanja, kot je bilo izvedeno v konkretnem primeru, nobena od bank ne sprejema,
– obrestna mera za odobreni kredit 150.000 EUR bi znašala
- pri prvi banki 6,70%, če bi bil kredit zavarovan z “zastavo denarnih sredstev v ustreznem razmerju” oz. EOM 6,94%,
- pri drugi banki 6,85%, če bi bil kredit zavarovan s hipoteko, EOM bi bila višja, ker bi moral kupec plačati stroške zavarovanja s hipoteko.
Kredit je bil v konkretnem primeru odobren po obrestni meri 4,524%. Pravilnik o priznani obrestni meri (Uradni list RS št. 141/06), določa metodologijo izračuna in priznane obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami za posamezne mesece koledarskega leta. Te obrestne mere se upoštevajo le za ugotavljanje prihodkov in odhodkov davčnega zavezanca skladno z 19. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS št. 117/06). Ne glede na navedeno obrestno mero je v istem času »na bančnem trgu« znašala obrestna mera za »navadne bančne komitente« po ugotovitvah Komisije v razponu med 6 % in 8 %, odvisno od vrste zavarovanja.
Odobren kredit je bil neustrezno zavarovan, saj je bil zavarovan le z obveznostmi delodajalca do posojilojemalca, kar pa bi lahko bilo problematično, npr. v primeru prekinitve delovnega razmerja oz. razrešitve. Kredit ni bil zavarovan npr. z nepremičnino, vrednostnimi papirji, depozitom oz. na način, ki je sicer običajen v bančni praksi. Kredit je bil zavarovan z bodočimi “denarnimi prejemki” direktorja.
Ob upoštevanju, da je bil kredit odobren za čas enega leta, je vprašljivo, ali bi lahko direktor kot kreditojemalec v tem roku s svojimi dvanajstimi neto izplačili mesečnih plač poplačal sposojena sredstva.
Ena izmed bank, je pojasnila Komisiji, v kakšni višini bi odobrila kredit komitentu za čas enega leta po obrestni meri 6,85% in z zavarovanjem s hipoteko:
- če ima komitent neto plačo 1.500, bi lahko prejel potrošniški kredit 11.570 EUR,
- če ima komitent neto plačo 3.000, bi lahko prejel potrošniški kredit 23.130 EUR in
- če ima komitent neto plačo 5.000, bi lahko prejel potrošniški kredit 38.560 EUR.
Zadolženost kreditojemalca in višina njegovih neto prejemkov je med odločujočimi kriteriji za določitev najvišjega možnega zneska kredita, ki ga kreditodajalec lahko odobri kreditojemalcu. Iz konkretnega primera ni razvidno, da bi kreditojemalec predstavil svojemu delodajalcu oz. nadzornemu sveto svojo kreditno sposobnost, iz katere bi se lahko razumelo, da je kreditojemalec sposoben vrniti sposojena finančna sredstva skupaj z obrestmi.
Iz zapisnika nadzornega sveta je razvidno, da je direktor družbe kot odgovorna oseba članom nadzornega sveta v obrazložitvi predloga, ki ga je pripravil sam, obrazložil, da kreditojemalec (oz. direktor, torej on sam) najema kredit po “tržni obrestni meri”, kar dejansko ni moglo biti resnično, saj je bila predlagana in dogovorjena ugodnejša obrestna mera od tržne obrestne mere (upošteva se tudi vrsta zavarovanja).
Na osnovi prejetega kredita, ki ga je odobril nadzorni svet, je direktor prejel korist za čas koriščenja kredita v višini razlike med pogodbeno določeno obrestno mero in obrestno mero, ki je veljala na bančnem trgu, to pa je tudi znesek oškodovanja družbe.
Iz navedenega sledi, da so odgovorne osebe gospodarske družbe kršile dolžno ravnanje in sicer 263. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 42/06), ki določa, da mora član organa vodenja ali nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ter pri odobritvi kredita pridobile direktorju te družbe korist v obliki kredita, ki ga sicer ne bi mogel pridobiti, takšno ravnanje pa ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.
S tem je načelno mnenje utemeljeno.
Drago Kos
Predsednik