Ravnanje odgovornih oseb osnovne šole, ki med potencialnimi ponudniki izvedejo “povpraševanje” za dobavo delovnih zvezkov in nato izberejo najugodnejšega dobavitelja, kateremu posredujejo sezname osebnih podatkov učencev, da lahko izbrani ponudnik na njihove naslove posreduje svojo ponudbo, ob dejstvu, da osnovna šola v tej zadevi sploh ni naročnik po določbah Zakona o javnem naročanju, izbrani ponudnik pa je z njene strani izbran tudi iz razloga ponujanja “koristi za šolo”, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.
Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 10.12.2007 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 113
- Ravnanje odgovornih oseb osnovne šole, ki med potencialnimi ponudniki izvedejo “povpraševanje” za dobavo delovnih zvezkov in nato izberejo najugodnejšega dobavitelja, kateremu posredujejo sezname osebnih podatkov učencev, da lahko izbrani ponudnik na njihove naslove posreduje svojo ponudbo, ob dejstvu, da osnovna šola v tej zadevi sploh ni naročnik po določbah Zakona o javnem naročanju, izbrani ponudnik pa je z njene strani izbran tudi iz razloga ponujanja “koristi za šolo”, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.
Obrazložitev
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je dne 27.9.2007 prejela pisno prijavo župana občine, ki je podal prijavo v zvezi z ravnanjem odgovornih oseb na osnovni šoli. Osnovna šola je junija 2007 pozvala “ponudnike, da podajo svoje ponudbe za dobavo delovnih zvezkov za vse razrede devetletke“. Utemeljitev izbire najboljšega ponudnika je bila obrazložena na naslednji način: “Na podlagi prispelih ponudb je osnovna šola izbrala ponudnika z ugotovitvijo, da so razlike v ceni sicer minimalne, da pa so se odločili na podlagi dodatnih ponudb iz katerih izhajajo koristi za starše in šolo“.
Prijavitelj v prijavi navaja, da osnovna šola v svoji “izjavi nakazuje, da šlo za postopek oddaje javnega naročila na osnovi zakona o javnem naročanju, kar pa ni res, saj delovnih zvezkov ni kupila osnovna šola, temveč starši“, starši pa so bili “na ta način zavedeni, favorizirani ponudnik pa je neupravičeno pridobil osebne podatke“.
Osnovna šola je pripravila in izvršila postopek zbiranja ponudb za nakup delovnih zvezkov za vse razrede devetletke v šolskem letu 2007/08, izbrala najugodnejšega ponudnika, nato pa izbranemu najugodnejšemu ponudniku posredovala osebne podatke, ki jih je izbrani ponudnik uporabil za izdelavo “posebnih ponudb” (ponudbam so bile priložene položnice) za otroke oz. njihove starše. Dokumentacijo za navedeni postopek so izdelali zaposleni v šoli, kar pomeni, da so zaposleni za ta dela porabili službeni delovni čas, šola pa je bila nosilec materialnih stroškov. Postopek, ki ga je vodila osnovna šola, je ustvarjal videz, da se izvaja postopek po določbah zakona o javnem naročanju (ZJN-2).
Iz opisanega stanja izhaja, da šola, ki je zbirala ponudbe in izbrala najugodnejšega ponudnika, ni bila naročnik iz 3. člena ZJN-2. Osnovna šola ni sklenila pogodbe z izbranim ponudnikom in ni izvršila plačila delovnih zvezkov, iz česar izhaja, da v zadevi ni prišlo do porabe javnih sredstev.
S strani šole izbrani ponudnik je ponudil staršem oz. njihovim šoloobveznim otrokom dobavo delovnih zvezkov s 15% popustom in še nekoliko ugodneje tistim, ki so se opredelili za »socialno šibke« (pojasnilo ravnateljice). Komisija za preprečevanje korupcije nima podatka o višini marže ponudnika, niti ni pristojna za odločanje o tem, ali je ponudba izbranega ponudnika ob upoštevanju popusta ugodna ali neugodna. Komisija v navedeni zadevi le ugotavlja, da je osnovna šola predala izbranemu ponudniku osebne podatke učencev, pri čemer je ponudnik celo pridobil podatke o socialnem stanju družine, saj je socialno šibkejšim posredoval ugodnejše ponudbe. Osnovna šola sme zbirati in voditi osebne podatke samo za dovoljene namene, ne pa za posredovanje ponudnikom, ki prodajajo šolske potrebščine. Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP, Uradni list RS št. 86/04) v 16. členu določa, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.
Iz prijave je razvidno, da so zaposleni v šoli izbrali izbranega ponudnika tudi iz razlogov, ker je ponudil korist šoli, pri čemer pa v prijavi ni navedena vrsta in obseg koristi. Iz takšnega dejstva izhaja logično vprašanje glede dejanske cene šolskih potrebščin tega ponudnika, če mu ne bi bilo potrebno dati “koristi šoli” za z njeno pomočjo povečan obseg prodaje.
Ravnanje zaposlenih v šoli, pri katerem “pozovejo ponudnike” in nato izberejo najugodnejšega ponudnika, pri čemer le-ti niso podvrženi nadzoru (nad porabo javnih sredstev), ker so kupci in plačniki šolskih potrebščin starši otrok in kjer se istočasno omejuje Svetu staršev vpogled v dokumentacijo takšnega postopka, lahko pomeni priložnost za prisotnost nezakonitih ravnanj .
ZPKor (Uradni list RS št. 2/04) v tretji alineji drugega člena določa korupcijo kot vsako kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za koga drugega. Z ravnanjem odgovornih oseb, kot je navedeno v obrazložitvi, je bilo kršeno njihovo dolžno ravnanje, ki ga zahtevata ZJN-2 in ZVOP ter je (lahko) služilo tudi za pridobitev koristi izbranemu ponudniku in/ali komu drugemu.
S tem je načelno mnenje utemeljeno.
Drago Kos
Predsednik