Komisija za preprečevanje korupcije

Integriteta, odgovornost, transparentnost

Načelno mnenje številka 73

Ravnanja uradnih oseb Urada za prostorski razvoj Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije pri sprejemanju Državnega lokacijskega načrta za hitro cesto Koper Izola ustrezajo definiciji korupcije iz 2. člena ZPKor.

Na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04 v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) je Komisija za preprečevanje korupcije v zadevi ugotavljanja, ali so bile v postopku sprejemanja državnega lokacijskega načrta za hitro cesto Koper Izola kršitve, ki bi ustrezale definiciji korupcije, na seji dne 7.3.2007 sprejela naslednje

Načelno mnenje številka 73

  • Ravnanja uradnih oseb Urada za prostorski razvoj Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije pri sprejemanju Državnega lokacijskega načrta za hitro cesto Koper Izola ustrezajo definiciji korupcije iz 2. člena ZPKor.

Obrazložitev

Komisija za preprečevanje korupcije je v mesecu septembru leta 2006 sprejela prijavo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, izpostave Koper in Odbora za sonaravno kmetijstvo in za zaščito kmetijskih zemljišč iz Kopra, s katero sta zbornica in odbor izpostavila vrsto nepravilnosti in kršitve zakonov v postopku sprejemanja državnega lokacijskega načrta za odsek hitre ceste Koper Izola. V zvezi s tem je Komisija pregledala razpoložljivo dokumentacijo, zbrala dodatna obvestila ter ugotovila naslednje.

Postopek sprejemanja državnega lokacijskega načrta za odsek hitre ceste Koper Izola je vodil Urad za prostorski razvoj Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije. V postopku izbire najbolj ugodne trase bodoče hitre ceste Koper Izola je bilo izdelanih več variantnih predlogov, pri čemer sta se v postopkih obravnave izoblikovala dva predloga in sicer varianti B1, ki med ostalim poteka po najboljših kmetijskih zemljiščih v dolini Pivol in bi gradbena dela posegla na 37 do 40 hektarjih kmetijskih zemljišč in B5, ki v nasprotju s prejšnjo varianto posega na 0,9 hektarjev kmetijskega zemljišča.

V fazi izdelave variantnih načrtov za odsek hitre ceste Koper Izola je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dne 6. septembra 2000 v skladu z določili Zakona o urejanju prostora (Ur.l. RS, št. 110/02 in nasl.) posredovalo Uradu za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor, dopis št. 352-50/00 ter s tem podalo predhodne usmeritve in pogoje za izdelavo strokovne podlage za pripravo osnutka lokacijskega načrta za odsek hitre ceste Koper Izola. Tako je zahtevalo, da se med ostalim pri izdelavi lokacijskega načrta zagotovi tudi:

  • da se pri vrednotenju trase dosledno upošteva Metodologija za vrednotenje kmetijskih zemljišč z vidika varovanja tal in kmetijske pridelave ob izgradnji večjih infrastrukturnih objektov,
  • da se zagotovijo najmanjše možne spremembe glede namembnosti kmetijskega zemljišča,
  • da se navezava regionalnih cest na hitro cesto izpelje tako,
  • da bo posledična prizadetost kmetijskih zemljišč in sprememba njihove kmetijske rabe čim manjša,
  • da bo dodatna izguba kmetijskih zemljišč zaradi deviacij ceste in priključkov ter pomožnih objektov minimalna,
  • da ob gradnji in po njej ne bodo prizadeta okoliška kmetijska zemljišča in kmetijska proizvodnja,
  • gospodarno ravnanje z odrinjeno plodno zemljo in njeno smotrno nadaljno rabo.

Že v tej fazi postopka je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podalo mnenje, da je z vidika varstva kmetijskih zemljišč, kakor tudi celovite kmetijske krajine, potrebno prioritetno obravnavati varianto B5, ki najmanj posega v kmetijska zemljišča, šele pogojno pa varianto B1, pri čemer bi to varianto bilo potrebno optimizirati in sicer tako, da:

  • se trasa izogne obdelovalnim kmetijskim površinam v dolini Pivol,
  • se pri eventualnem poteku po delu kmetijskih zemljišč prouči in upošteva vse tehnične možnosti za zmanjšanje vplivov na kmetijska zemljišča in proizvodnjo na njih,
  • se namakalni sistemi ne prekinejo,
  • se naravni resurs, najboljša kmetijska zemljišča zahodno od obstoječe magistralne ceste, ohrani v celoti.

Kljub vsemu navedenemu je Urad za prostorski razvoj Ministrstva za okolje in prostor z dopisom, št. 352-06-6/02 z dne 14.07.2004 pozval Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da mu izda pozitivno mnenje k predlogu državnega lokacijskega načrta za hitro cesto na odseku Koper Izola po variati B1.

Na podlagi navedenega poziva je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dalo negativno mnenje k predlogu državnega lokacijskega načrta, ker le-ta ni bil skladen z danimi pogoji in usmeritvami ministrstva. Ker pa je bilo navedeno negativno mnenje poslano Ministrstvu za okolje in prostor z dopisom št. 352-24/2002/5 šele dne 12.4.2005, torej osem mesecev po preteku z zakonom predpisanega tridesetdnevnega roka, v katerem je bilo potrebno podati ali odreči soglasje k lokacijskem načrtu, so na Ministrstvu za okolje in prostor molk organa skladno s 33. členom Zakona o urejanju prostora šteli kot pozitivno mnenje. Zato so nadaljevali s postopkom sprejemanja državnega lokacijskega načrta za hitro cesto na odseku Koper Izola, ki je bil zaključen z obravnavo na Vladi RS dne 7.10.2004 ter z objavo Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Koper Izola v Uradnem listu RS, št. 112/2004 z dne 15.10.2004.

S pregledom razpoložljive dokumentacije je komisija ugotovila, da je Urad za prostorski razvoj Ministrstva za okolje in prostor kljub navedenim mnenju in dodatnim pogojem, ki so bili predvsem usmerjeni v zaščito kmetijskih zemljišč, kar je skladno z določili 2. odstavka 6. člena Zakona o urejanju prostora, ki določa, da je gradnja objektov na najboljših kmetijskih zemljiščih dopustna le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, z nesporno kršitvijo prej navedenega člena Zakona o urejanju prostora v kasnejših postopkih vladi predlagal sprejem Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za odsek hitre ceste Koper Izola po varianti B1.

S sprejemom Uredbe o državnem lokacijskem načrtu je bila potrjena trasa hitre ceste Koper Izola po varianti B1 v nasprotju z mnenjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v nasprotju z določili Zakona o urejanju prostora, ki določa, da je gradnja na najbolj kakovostnem kmetijskem zemljišču dopustna le, če ni na razpolago manj kakovostnega zemljišča, kar bi se zagotovilo z izbiro variante B5, ki bi posegla po manj kakovostnem kmetijskem zemljišču.

Komisija meni, da je v obravnavanem primeru s strani uradnih oseb Ministrstva za okolje in prostor prišlo do kršitve dolžnega ravnanja, opisanega v Zakonu o urejanju prostora , pri čemer so jim s svojo pasivnostjo pomagali na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, zato je poskusila ugotoviti, ali so izpolnjeni tudi drugi elementi iz definicije korupcije, torej, ali je oziroma bo od takšnega ravnanja kdo imel kakšno korist.

Ob tem je Komisija ugotovila, da je nesporno, da bodo korist v obliki višje prodajne vrednosti pridobili posamezni lastniki zemljišč, ki ležijo na trasi hitre ceste po varianti B1 in posamezni lastniki zemljišč, neposredno povezanih s prvimi zemljišči, saj se jim bo spremenila (zmanjšala) stopnja zaščite in s tem povečala možnost razpolaganja. Res je sicer, da bi takšno korist pridobili tudi lastniki zemljišč na in ob trasi hitre ceste po varianti B5, vendar je potrebno upoštevati, da gre pri trasi ceste po varianti B1 za poseg v zaokroženo celoto najboljših kmetijskih zemljišč, ki bo znatno spremenila pomen te celote in namen, s tem pa v največji možni meri tudi vrednost teh zemljišč.

Zaradi navedenega je Komisija sprejela sklep, da ravnanje uradnih oseb Ministrstva za okolje in prostor pri sprejemanju državnega lokacijskega načrta hitre ceste Koper Izola ustreza definiciji korupcije po 2. členu ZKPor.

Načelno mnenje je s tem utemeljeno.

Drago Kos

Predsednik

Načelno mnenje številka 73
Pomakni se na vrh

Accessibility Toolbar