Ravnanje uradnih oseb ministrstva za zdravje, ki je dne 11.12.2006 izdalo sklep številka 658-40/2006-4, je v nasprotju z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS št. 72/06-uradno prečiščeno besedilo) in Zakonom o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05- uradno prečiščeno besedilo) in ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 9.1. 2007 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 59
- Ravnanje uradnih oseb ministrstva za zdravje, ki je dne 11.12.2006 izdalo sklep številka 658-40/2006-4, je v nasprotju z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS št. 72/06-uradno prečiščeno besedilo) in Zakonom o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05- uradno prečiščeno besedilo) in ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.
Obrazložitev
Komisija za preprečevanje korupcije je bila dne 12. decembra 2006 pozvana za podajo mnenja o sumu korupcije uradnih oseb Ministrstva za zdravje pri izdaji Sklepa številka 658-40/2006-4 z dne 11.12.2006 (v nadaljnjem besedilu: sklep), s katerim Ministrstvo za zdravje nalaga vsem lekarnam v Republiki Sloveniji obveznost mesečnega posredovanja 14 podatkov zavarovalnici Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z.
Minister za zdravje je na podlagi:
– 16. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05- uradno prečiščeno besedilo – v nadaljnjem besedilu: ZDU-1-UPB4) in
– 7. točke drugega odstavka 62. člena ter prvega odstavka 62. d. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS št. 72/06-uradno prečiščeno besedilo – nadaljnjem besedilu: ZZVZZ-UPB3),
izdal sklep s katerim je vsem lekarnam v Republiki Sloveniji naložil dolžnost pošiljanja podatkov Vzajemni zdravstveni zavarovalnici in sicer:
- podatke za enolično identifikacijo osebe:
– številka kartice KZZ,
– datum rojstva,
– spol,
– številka PZZ,
- podatke iz individualnega računa:
– šifra zdravila oziroma MTP (delovna šifra zdravila oziroma šifra vrste MTP po šifrantu ZZZS),
– naziv zdravila oziroma MTP,
– količina,
– vrednost na enoto (celotna cena zdravila oziroma MTP na komad – vključuje nabavno vrednost zdravila, lekarniško storitev in DDV),
– skupna vrednost ( količina x vrednost na enoto),
– vrednost doplačila (=skupna vrednost*odstotek doplačila –vključuje DDV),
– davčna stopnja (izražena v odstotku, npr. 8.5%),
– znesek davka (znesek davka, vključenega v vrednost doplačila),
– datum izdaje zdravila oziroma MTP,
- oznako številke zahtevka za plačilo, v katerem je individualni račun vključen.
16. člen ZDU-1-UPB4, ki je naveden kot pravna podlaga sklepa, določa, da minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, izdaja predpise in druge akte v skladu z zakonom ter sprejema druge odločitve iz pristojnosti ministrstva.
Na podlagi 7. točke drugega odstavka 62. člena ZZVZZ-UPB3, ravno tako pravne podlage za sklep, so izvajalci zdravstvenih storitev, ki so vključeni v mrežo javne zdravstvene službe, dolžni poslovno sodelovati na področju dopolnilnega zavarovanja z vsemi zavarovalnicami, ki izvajajo takšno zavarovanje, in jim zagotavljati praviloma v elektronski obliki vse podatke, potrebne za delovanje izravnalne sheme dopolnilnega zavarovanja, in sicer specificirane po zavarovancih in storitvah.
Na podlagi naslednje pravne podlage, prvega odstavka 62. d člena ZZVZZ-UPB3, so zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, vključene v izravnalno shemo dopolnilnega zavarovanja, s katero se med njimi izravnavajo razlike v stroških zdravstvenih storitev, ki izhajajo iz različnih struktur zavarovancev posameznih zavarovalnic glede na starost in spol. Stroški zdravstvenih storitev vključujejo zneske obračunskih škod iz naslova kritja dopolnilnega zavarovanja ter zneske obračunanih nadomestil za zagotavljanje podatkov iz 7. točke drugega odstavka 62. člena tega zakona. Višino teh nadomestil dogovorijo zavarovalnice z izvajalci zdravstvenih storitev v obliki odstotka od zneskov kosmatih obračunanih škod, znaša pa lahko največ 0,75 odstotka.
Za delovanje izravnalnih shem dopolnilnega zavarovanja so izvajalci zdravstvenih storitev dolžni poslovno sodelovati z vsemi zavarovalnicami in jim posredovati podatke, ki so potrebni za delovanje izravnalnih shem. V skladu z Navodilom za pripravo poročila o izvajanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v preteklem obdobju izravnave (Uradni list RS št. 93/2005. – v nadaljnjem besedilu: navodilo) in Sklepom o podrobnejših navodilih za računovodsko spremljanje in izkazovanje poslovnih dogodkov v zvezi z izvajanjem izravnave pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS št 89/2005 in 31/2006) potrebujejo zavarovalnice za zagotovitev delovanja izravnalnih podatke o:
– letniku rojstva,
– spolu,
– skupni vrednosti (količina x vrednost na enoto) in
– datum izdaje zdravila oziroma MTP.
Minister za zdravje je citirani sklep izdal vsem lekarnam v Republiki Sloveniji, ki so izvajalci zdravstvenih storitev za potrebe in v korist samo ene zdravstvene zavarovalnice – Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.v.z., za nabor podatkov, ki je večji od potrebnih podatkov za zakonsko določeno delovanje izravnalnih shem.
S tem je ministrstvo kršilo:
- najprej 7. točko drugega odstavka 62. člena ZZVZZ-UPB3, na katero se sicer sklicuje pri izdaji sklepa, saj ta točka določa obveznost poslovnega sodelovanja izvajalcev zdravstvenih storitev na področju dopolnilnega zavarovanja z vsemi zavarovalnicami in
- tudi 1. točko istega člena, ki določa, da zaradi varovanja interesov zavarovancev država s tem zakonom zagotavlja enako obravnavo zavarovancev ne glede na starost, spol in zdravstveno stanje.
Ministrstvo je kršilo tudi 3. člen ZDU-1-UPB4, ki določa, da uprava opravlja svoje delo po pravilih stroke, predvsem pa del te določbe, po katerem mora uprava pri svojem delu ravnati nepristransko in ne sme dajati neupravičenih koristi in prednosti posameznicam oziroma posameznikom, pravnim osebam ali interesnim skupinam.
S tem sklepom so zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilna zdravstvena zavarovanja, postavljene v različne položaje pri pridobivanju podatkov (za delovanje izravnalnih shem in drugih računovodskih podatkov o zavarovancih) od izvajalcev zdravstvenih storitev, v tem primeru lekarn. Drugi dve zavarovalnici (Triglav in Adriatic Slovenica) imata z lekarnami sklenjene pogodbe, po katerih je za posredovanje podatkov v zvezi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem sporazumno dogovorjena neto provizija v višini 3 %, oziroma bruto provizija v višini 3,6%.
Minister je izdal sklep, ki zagotavlja neupravičene koristi in prednosti samo eni zavarovalnici, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ji na ta način omogočil prednost in materialno korist. Vzajemni zdravstveni zavarovalnici je ali bo omogočil pridobiti širši nabor podatkov, kot je potreben za delovanje izravnalnih shem in sicer le za plačilo v višini zakonsko določene maksimalne provizije v višini 0,75 %. Neplačevanje širšega nabora podatkov, ki je s sklepom ministra zagotovljeno samo Vzajemni, je materialna korist Vzajemne. Dodatno delo izvajalcev zdravstvenih storitev, v tem primeru lekarn, ki ne bo plačano, pa je materialna škoda izvajalcev zdravstvenih storitev, ki neposredno vpliva na poslovanje lekarn. Zaradi sklepa ministra bi po oceni Lekarniške zbornice Slovenije znašala materialna škoda izvajalcev zdravstvenih storitev zaradi večjega obsega dela pri posredovanju širšega nabora podatkov Vzajemni cca 2.500.000,00 EUR letno, kar je izgubljeni prihodek lekarn in materialna korist Vzajemne zdravstvene zavarovalnice.
V 3. točki sklepa je sicer navedeno, da se lekarne z zavarovalnico Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z., lahko dogovorijo za dodatno plačilo za posredovanje širšega nabora podatkov in zato večjega obsega dela, kar pa ne vzpostavlja obveznosti, kot jo npr. vzpostavljata 1. (“lekarne so dolžne“) in 2. točka sklepa (“lekarne morajo“)
Na podlagi nepopolnih podatkov je znano, da je Vzajemna zdravstvena zavarovalnica do sedaj sklenila nekaj novih pogodb za posredovanje širšega nabora podatkov s posameznimi lekarnami, ki pa so po nestrokovnem mnenju za lekarne škodljive. Pogodbe med lekarnami in Vzajemno zdravstveno zavarovalnico so bili podpisane tudi v nasprotju s sklepom Lekarniške zbornice Slovenije (LZS) z dne 11.9.2006, ki ga je sprejel upravni odbor Lekarniške zbornice Slovenije.
Dne 8.12.2006 je bil na Ministrstvu za zdravje sestanek med ministrom za zdravje, predsednico LZS in direktorjem Vzajemne, na katerem je minister sprejel sklep o izdaji sklepa št. 658-40/2006-4. Sestavljen je bil zapisnik, ki pa ga ni mogoče šteti za sprejem tristranskega dogovora, saj nima vseh za to potrebnih formalnih sestavin, poleg tega predsednica LZS za take vrste dogovora ni bila pooblaščena, končno pa bi bil tak dogovor v nasprotju s sklepom UO LZS iz meseca septembra 2006.
Z izdajo Sklepa številka 658-40/2006-4 z dne 11.12.2006 so uradne osebe Ministrstva za zdravje kršile dolžno ravnanje, ki ga zapovedujeta Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS št. 72/06-uradno prečiščeno besedilo) in Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05- uradno prečiščeno besedilo), kar omogoča ali bi lahko omogočilo pridobitev neupravičene koristi pravni osebi Vzajemni zdravstveni zavarovalnici d.v.z., to pa je ravnanje, ki ustreza definiciji po 3. alinei 2. člena ZPKor.
S tem je načelno mnenje utemeljeno.
Drago Kos
Predsednik