Državni organi, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javni skladi, javne agencije in druge osebe javnega prava, se morajo pri poslovanju z osebami zasebnega prava ali osebami javnega prava, katere pridobivajo prihodke z opravljanjem dejavnosti, vzdržati kakršnih koli ravnanj, ki bi katero od teh oseb neutemeljeno postavljala v boljši položaj v primerjavi z ostalimi osebami, saj takšna ravnanja povečujejo korupcijsko tveganje, čeprav so skladna s pozitivno zakonodajo.
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija), je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04), po obravnavi vloge Zbornice izvršiteljev Slovenije, v zvezi s poslovanjem javnih zavodov z izvršitelji v sodnih postopkih izvršbe, na seji dne 4.11.2004 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 3
- Državni organi, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javni skladi, javne agencije in druge osebe javnega prava, se morajo pri poslovanju z osebami zasebnega prava ali osebami javnega prava, katere pridobivajo prihodke z opravljanjem dejavnosti, vzdržati kakršnih koli ravnanj, ki bi katero od teh oseb neutemeljeno postavljala v boljši položaj v primerjavi z ostalimi osebami, saj takšna ravnanja povečujejo korupcijsko tveganje, čeprav so skladna s pozitivno zakonodajo.
Obrazložitev
V Komisiji za preprečevanje korupcije smo dne 22.10.2004 prejeli prošnjo za podajo načelnega mnenja do izvajanja 44/a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in 75/02-v nadaljevanju ZIZ ). V dopisu je navedeno, da je javni zavod na podlagi navedenega člena poslal sodišču dopis, v katerem je generalno predlagal določenega sodnega izvršitelja za opravljanje izvršb v vseh primerih, kjer kot upnik nastopa javni zavod. Navedeno je tudi, da je bila izbira izvršitelja izvedena v nasprotju z Zakonom o javnih naročilih, brez javnega razpisa, na koncu pa je podana ugotovitev, da gre v takšni zadevi za sum korupcije. Zaradi tega Zbornica izvršiteljev Slovenije prosi Komisijo za preprečevanje korupcije, da v zvezi s tem zavzame načelno stališče.
Komisija je mnenja, da gre v opisanem primeru za odnos javnega zavoda kot osebe javnega prava in uradne osebe, ki opravlja delo izvršitelja kot samostojen poklic in je v tem pogledu gospodarski subjekt. Izvršitelj opravlja javne naloge, ki so v pristojnosti pravosodnih organov, naloge pa opravlja na podlagi dovoljenja (koncesije) Ministrstva za pravosodje. Izvršitelj je s prisilnimi predpisi omejen tako glede vrste opravljanja dela, kakor tudi glede načina opravljanja nalog in višini plačila za opravljeno delo. Predpisi izvršitelja ne omejujejo le pri količini dela, ki ga bo opravil, tj. opravljanju neposrednih dejanj izvršbe, ki so mu dodeljene s sklepom o dovolitvi izvršbe ali posebnim sklepom. Sodišče v skladu z določili ZIZ dodeljuje spise izvršiteljem po vrstnem redu, razen če upnik v predlogu za izvršbo predlaga določenega izvršitelja. ZIZ torej predpisuje enakomerno porazdelitev zadev z možnostjo, da upnik vpliva na to porazdelitev s svojim predlogom. Ker je tarifa za vrednotenje posameznih opravil izvršitelja enotna za vse izvršitelje, pomeni, da je višina prihodkov izvršitelja odvisna predvsem od števila zadev, ki so posameznemu izvršitelju dodeljene. Ker upnik lahko vpliva na porazdelitev zadev med izvršitelje, posledično lahko vpliva tudi na višino prihodkov posameznega izvršitelja, s čimer lahko določenega izvršitelja postavlja v boljši položaj v primerjavi z drugimi.
Pri presoji opisanega ravnanja Komisija ni ocenjevala zakonitosti ravnanja sodišča pri uporabi 44/a čl. ZIZ, prav tako pa tudi ne zakonitost ravnanja javnega zavoda glede uporabe Zakona o javnih naročilih, saj bi v tem primeru morala interpretirati navedene zakonske norme, za kar pa nima pristojnosti.
V konkretnem primeru gre za upnika, ki je javni zavod, zato se je pri presoji ravnanja javnega zavoda Komisija oprla na določila Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).
Kodeks ravnanja javnih uslužbencev v svojem 13. členu določa, da nasprotje interesov nastane v okoliščinah, pri katerih ima javni uslužbenec zasebni interes, ki je tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje nalog.
Zasebni interes javnega uslužbenca vključuje kakršno koli korist zanj, za njegovo družino, bližnje sorodnike, prijatelje in osebe ali osebe javnega ali zasebnega prava, s katerimi ima ali je imel poslovne ali politične stike. Zasebni interes vključuje tudi kakršno koli obveznost, bodisi finančno ali drugo, ki se nanaša na javnega uslužbenca.
Ker je javni uslužbenec običajno edina oseba, ki ve za nasprotje interesov, je javni uslužbenec osebno odgovoren, da:
- je pozoren na kakršno koli dejansko ali možno nasprotje interesov,
- ukrepa, da bi se takšnemu nasprotju interesov izognil,
- se ravna po končni odločitvi predstojnika, da se umakne iz okoliščin ali da se izogne okoliščinam, ki povzročajo nasprotje interesov.
Komisija ocenjuje, da je v primeru, ko je javni zavod brez javnega razpisa, z generalnim predlogom določil izvršitelja, podana okoliščina, ki ustvarja videz, da je javni zavod ravnal pristransko, saj je z generalnim predlogom za določitev izvršitelja vplival na število dodeljenih zadev in posledično na višino prihodkov izvršitelja, ter se s tem izpostavil korupcijskemu riziku.
Zaradi navedenega je Komisija mnenja, da se osebe javnega prava ne bi smele posluževati pravice, da kot upniki predlagajo izvršitelja, pač pa bi morale določitev izvršitelja prepustiti sodišču, da ga le ta določi v skladu s sodnim redom.
S tem je po mnenju Komisije načelno mnenje utemeljeno.
Drago Kos
Predsednik