Komisija za preprečevanje korupcije

Integriteta, odgovornost, transparentnost

Načelno mnenje številka 1

Pod pojmom državne pomoči po ZPKor Komisija v prvi vrsti razume državne pomoči, opredeljene v Zakonu o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99), ki pravi, da so državne pomoči izdatki in zmanjšani prejemki države oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti in so namenjeni za financiranje in sofinanciranje programov v institucionalnih enotah, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev. Poleg navedene definicije pa Komisija za preprečevanje korupcije razume kot državne pomoči tudi vse druge oblike pomoči, ki jo država oziroma njeni organi dajejo zasebnemu sektorju kot so krediti, poroštva, transformacija terjatev v lastniške deleže ipd., ne glede na namen dane pomoči in cilje, ki jih pri tem država zasleduje.

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija), je na podlagi 18.člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04), po obravnavi vloge za podajo načelnega mnenja, ki jo je podalo podjetje Skupina KAOS, d.o.o., na seji dne 13.10.2004 sprejela naslednje

Načelno mnenje številka 1

Pod pojmom državne pomoči po ZPKor Komisija v prvi vrsti razume državne pomoči, opredeljene v Zakonu o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99), ki pravi, da so državne pomoči izdatki in zmanjšani prejemki države oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti in so namenjeni za financiranje in sofinanciranje programov v institucionalnih enotah, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev. Poleg navedene definicije pa Komisija za preprečevanje korupcije razume kot državne pomoči tudi vse druge oblike pomoči, ki jo država oziroma njeni organi dajejo zasebnemu sektorju kot so krediti, poroštva, transformacija terjatev v lastniške deleže ipd., ne glede na namen dane pomoči in cilje, ki jih pri tem država zasleduje.

Obrazložitev

Gospodarska družba je pri Ministrstvu za kulturo kandidirala za pridobitev denarnih sredstev za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev za leto 2004. Ministrstvo za finance je gospodarsko družbo uvrstilo v seznam podjetij, katerim je prepovedano poslovanje z državo, ker je funkcionarka družinski član solastnika gospodarske družbe, ki je kandidirala za pridobitev sredstev za sofinanciranje. Zaradi tega dejstva gospodarska družba ni uspela pridobiti sredstva za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev, ki jih je dodeljevalo Ministrstvo za kulturo.

Komisija ocenjuje, da so denarna sredstva, ki jih je Ministrstvo za kulturo namenilo za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev, štejejo kot oblika državne pomoči. Pod pojmom državne pomoči po ZPKor Komisija v prvi vrsti razume državne pomoči, opredeljene v Zakonu o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99), ki pravi, da so državne pomoči izdatki in zmanjšani prejemki države oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti in so namenjeni za financiranje in sofinanciranje programov v institucionalnih enotah, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev. Poleg navedene definicije pa Komisija za preprečevanje korupcije razume kot državne pomoči tudi vse druge oblike pomoči, ki jo država oziroma njeni organi dajejo zasebnemu sektorju kot so krediti, poroštva, transformacija terjatev v lastniške deleže ipd., ne glede na namen dane pomoči in cilje, ki jih pri tem država zasleduje.

V skladu z določbami 30.člena ZPKor poslovni subjekti, v katerih je funkcionar oziroma njegov družinski član posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20%, ni upravičen do državnih pomoči.

Ker je solastnik gospodarske družbe tudi družinski član (zakonski partner) funkcionarke, v katerem ima več kot polovični delež, v skladu s 30. členom ZPKor, navedena gospodarska družba ni upravičeno do državne pomoči. Navedena zakonska norma preprečuje nasprotje interesov med zasebnim in javnim interesom, do katerega lahko pride pri poslovanju poslovnega subjekta z državo v kolikor je funkcionar v kapitalski ali osebni povezavi s poslovnim subjektom.

S tem je po mnenju Komisije načelno mnenje utemeljeno.

Drago Kos

Predsednik

Načelno mnenje številka 1
Pomakni se na vrh

Accessibility Toolbar