Poslovni subjekt, v katerem je funkcionar občine ali njegov družinski član imetnik poslovnega ali upravljavskega deleža v višini več kot 20%, je upravičen do sredstev državne pomoči iz državnega proračuna ali proračuna občin, z izjemo občine, v kateri opravlja javno funkcijo, ali v primeru, da mu javna funkcija dejansko omogoča vpliv na dodelitev takšne pomoči.
Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (ZPKor) (Uradni list RS, št. 2/04 in sprem.) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) v zadevi dodeljevanja državnih pomoči, na seji dne 21.06.2007 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 89
- Poslovni subjekt, v katerem je funkcionar občine ali njegov družinski član imetnik poslovnega ali upravljavskega deleža v višini več kot 20%, je upravičen do sredstev državne pomoči iz državnega proračuna ali proračuna občin, z izjemo občine, v kateri opravlja javno funkcijo, ali v primeru, da mu javna funkcija dejansko omogoča vpliv na dodelitev takšne pomoči.
Obrazložitev
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je zaprošena za mnenje, ali je poslovni subjekt, katerega lastnik je občinski funkcionar, upravičen do sredstev državne pomoči, ki jih dodeljuje JAPTI kot državna agencija in ne občina iz svojega proračuna.
V postopku za izdajo načelnega mnenja je Komisija ugotovila, da se pri tem ne more opreti na 30. člen ZPKor, ki sicer ureja to področje. Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč v odločbi, št. U-I-163/05, ugotovilo, da je ta člen v nasprotju z Ustavo in zakonodajalcu naložilo, da ugotovljeno neskladje odpravi v roku enega leta od objave odločbe v Uradnem listu RS. Ker zakonodajalec tega ni uresničil, rok, ki mu ga je določilo Ustavno sodišče, pa je že potekel, je Komisija sklenila, da se pri izdaji načelnega mnenja ne more opreti na 30. člen ZPKor. Ob odsotnosti ustrezne zakonske podlage na eni strani ter neogibni potrebi po uresničevanju javnega interesa po preprečevanju korupcije in pravic do državne pomoči na drugi strani, je po mnenju Komisije odločba Ustavnega sodišča, št. U-I-163/05, pravni argument, ki ga je v danem primeru mogoče in potrebno uporabiti.
V odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-163/05, je navedeno, da ne smejo poslovati preko javnih naročil naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih s poslovnimi subjekti, v katerih je funkcionar naročnika oziroma njegov družinski član posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20%. V 2. točki navedene odločbe je omejitev poslovanja med naročniki, v katerih je posameznik član organa upravljanja ali nadzornega organa tega naročnika in poslovnimi subjekti, v katerih je navedeni član organa upravljanja ali nadzornega organa naročnika, hkrati tudi član poslovodnega organa ali imetnik poslovnega oziroma upravljavskega deleža v višini nad 20%.
Iz ugotovitev Ustavnega sodišča v navedeni odločbi izhaja, da zakonske omejitve poslovanja pri oddaji javnih naročil oziroma dodelitvah državnih pomoči ne smejo generalno in absolutno omejevati poslovnih subjektov v pravici do državne pomoči. Morebitne zadržke v smislu neizpolnjevanja pogojev je treba tehtati tako, da so prepovedi usmerjene le na tiste javne naročnike, na katere ima funkcionar ali posameznik možnost vplivanja pri sprejemanju odločitev. To pomeni, da naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, ne smejo poslovati samo s tistimi poslovnimi subjekti, v katerih je funkcionar naročnika oziroma njegov družinski član posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20%.
Upoštevajoč pravne standarde iz navedene odločbe Ustavnega sodišča, Komisija meni, da velja prepoved dodeljevanja državnih pomoči med istimi naročniki in poslovnimi subjekti, s katerimi je funkcionar povezan, kot veljajo omejitve za te subjekte prek javnih naročil (glej 31. in 32. točko odločbe U-I-163/05). V obravnavanem primeru gre za to, da poslovni subjekt, v katerem je funkcionar občine ali njegov družinski član imetnik poslovnega ali upravljavskega deleža v višini več kot 20%, ne kandidira za državno pomoč iz sredstev občine, v kateri opravlja funkcionar svojo funkcijo, pač pa iz sredstev državnega proračuna. Prav tako funkcionar, ki je povezan s poslovnim subjektom, ni v situaciji, da lahko dejansko vpliva na dodelitev državne pomoči iz sredstev JAPTI, ker gre za državno agencijo. Zato navedeni poslovni subjekt po mnenju Komisije lahko zaprosi za državno pomoč iz sredstev državnega proračuna ali iz sredstev proračunov drugih občin, v katerih funkcionar ne opravlja svoje funkcije.
S tem je načelno mnenje utemeljeno.
Drago Kos
Predsednik