V primeru, ko javni uslužbenec predseduje Komisiji za razvrščanje zdravil pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije in je hkrati predsednik Slovenskega zdravniškega društva, ki se financira z donacijami farmacevtskih družb, je prisoten konflikt interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).
Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 13.9.2007 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 98
- V primeru, ko javni uslužbenec predseduje Komisiji za razvrščanje zdravil pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije in je hkrati predsednik Slovenskega zdravniškega društva, ki se financira z donacijami farmacevtskih družb, je prisoten konflikt interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).
Obrazložitev
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je prejela zaprosilo novinarke za pojasnilo o obstoju konflikta interesov v primeru, ko zdravnik, zaposlen v javnem zavodu, opravlja naloge predsednika Komisije za razvrščanje zdravil na liste pri ZZZS in je hkrati tudi predsednik Slovenskega zdravniškega društva, ki se financira s sredstvi farmacevtske industrije. Novinarka sprašuje, ali gre v omenjenem primeru za konflikt interesov.
Po Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZJU) ima status javnega uslužbenca posameznik, ki je zaposlen v javnem sektorju, med katere sodijo tudi javni zavodi. Pravila ravnanja javnih uslužbencev določata ZJU in Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št 8/01, v nadaljevanju Kodeks). Kodeks v 13. členu določa okoliščine, v katerih nastane konflikt interesov. Po navedeni določbi Kodeksa nastane konflikt interesov v okoliščinah, pri katerih ima javni uslužbenec zasebni interes, ki je tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes javnega uslužbenca vključuje kakršnokoli korist zanj, za njegovo družino, bližnje sorodnike, prijatelje in osebe javnega ali zasebnega prava.
Komisija za razvrščanje zdravil pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS (v nadaljevanju Komisija) je po Pravilniku o postopku razvrščanja zdravil na liste (Uradni list RS, št. 106/01) strokoven in od gospodarskih farmacevtskih družb neodvisen organ, ki ga sestavljajo strokovnjaki s področja medicine in farmacije ter drugi strokovnjaki s sistemskimi znanji s področja zdravil. Komisija je med drugim pristojna za: razvrščanje zdravil na liste zdravil; izbiranje indikacij in drugih omejitev za zdravila, ki se predpisujejo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja; spremljanje statusa dovoljenja za promet zdravil; spremljanje cen in statusa poplačil zdravil; spremljanje preskrbljenosti trga z zdravili; za podajo mnenja o kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravila. Komisija razvršča na pozitivne in vmesne liste zdravila, ki se smejo predpisovati na recepte v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zdravila, ki niso na pozitivni ali vmesni listi, niso sestavni del pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Slovensko zdravniško društvo (v nadaljevanju SZD) je prostovoljno, samostojno, strokovno, stanovsko združenje območnih zdravniških združenj, ki ima status pravne osebe zasebnega prava. Po 15. členu statuta društva, le-to oblikuje in usklajuje strokovno medicinsko doktrino; izvršuje javna pooblastila skladno z zakonom in zato deluje v javnem interesu, skladno z zakonom in odločbami ministrstev; sodeluje z Zdravniško zbornico Slovenije in drugimi zbornicami, državnimi organi, drugimi organizacijami in organi; sodeluje pri oblikovanju zdravstvene politike; organizira ali sodeluje pri organizaciji strokovnih kongresov, simpozijev, sestankov in drugih prireditev; določa vsebine podiplomskega izobraževanja ter opravlja druge naloge, določene s statutom.
17. člen statuta določa, da je najvišji organ SZD glavni odbor, ki ga sestavlja po en član iz vsakega društva, predseduje pa mu predsednik SZD. Glavni odbor sprejema program SZD, akte zvez društev in spremembe le-teh, generalni kratkoročni in dolgoročni načrt ter interne finančne obveznosti, ustanovne akte družb in fundacij ter pravilnike organov SZD. Po 20. členu statuta je predsednik SZD častni in predstavniški organ SZD. Po funkciji predseduje glavnemu odboru SZD in v času, ko ta ne zaseda, izvaja njegovo funkcijo.
V obravnavanem primeru, ko javni uslužbenec opravlja hkrati funkcijo predsednika Komisije za razvrščanje zdravil na pozitivne in vmesne liste in funkcijo predsednika SZD, ima kot predsedujoči dveh organov z različnimi interesi (Komisije in glavnega odbora SZD), možnost vpliva na farmacevtske družbe kot proizvajalke zdravil, katerih interes je razvrstitev zdravil na liste zdravil, ki se predpisujejo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, da financirajo delovanje Slovenskega zdravniškega društva kot osebe zasebnega prava, ki mu predseduje.
V smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev je v navedenem primeru nastal konflikt interesov, saj obstaja zasebni interesa predsednika Komisije za razvrščanje zdravil, da Slovenskemu zdravniškemu društvu, ki ga vodi, zagotovi ugoden finančni položaj, s tem pa tudi vsaj videz, da ta njegov zasebni interes vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih javnih nalog v Komisiji za razvrščanje zdravil.
S tem je načelno mnenje utemeljeno.
Drago Kos
Predsednik