Ljubljana, 11. decembra 2017 – Komisija je danes objavila rezultate najnovejših analiz, ki ju je opravila s pomočjo svoje spletne aplikacije Erar. V eni se je osredotočila na poslovanje (širšega) javnega sektorja z družbami, ki nudijo storitve odnosov z javnostmi, v drugi pa se je osredotočila na nevladne organizacije.
V prvi analizi se je komisija odločila, da pod drobnogled vzame ponudnike storitev odnosov z javnostmi, ki sodelujejo z javnim sektorjem. Javni sektor tovrstne aktivnosti pogosto izvaja samostojno, z lastnimi zaposlenimi, v primerih obsežnejših projektov pa za izvedbo storitev odnosov z javnostmi najame zunanje izvajalce. Komisija je z analizo želela preveriti namigovanja, da najemanje ponudnikov storitev za odnose z javnostmi ne služi potrebam javnega sektorja, temveč sledi parcialnim interesom udeleženih subjektov. Za analizo je komisija uporabila podatke Urada Republike Slovenije za javna plačila o finančnih transakcijah, ki jih posamezni subjekti javnega sektorja izplačujejo osebam zasebnega prava in so dostopni preko spletne aplikacije Erar, s katero upravlja komisija. Komisija se je v analizi osredotočila na izplačila v obdobju od 2003 do 2016.
Komisija je po izvedeni analizi zaključila, da klientelistična omrežja ne determinirajo trga ponudnikov storitev odnosov z javnostmi v celoti ali vsaj v pretežnem delu ter da nobeno od velikih podjetij ni v celoti odvisno od političnih elit. Kljub temu pa posamezni rezultati kažejo na obstoj vzorcev, ki so značilni za klientelistične prakse. Komisija bo na podlagi izsledkov analize ravnala v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi.
V drugi analizi se je komisija osredotočila na nevladne organizacije, ki so v slovenskem prostoru številčno zastopane, saj je analiza zajela 27.600 subjektov. Komisija je podatke črpala iz Poslovnega registra Slovenije, ki ga komisiji zagotavlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve AJPES, ter nevladne organizacije razdelila glede na obliko (društvo, zavod, ustanova …), vrsto lastnine (zasebna, mešana, državna), poreklo kapitala (domači, tuji, mešani) in glede na dejstvo, če organizacija posluje ali ne. Poleg tega je komisija nevladne organizacija po letih razvrstila glede na število vpisanih in izbrisanih nevladnih organizacij, glede na njihovo velikost in dejavnost.