Komisija za preprečevanje korupcije pozdravlja odločitev vlade, da bo nadaljevala z ukrepi za preprečevanje korupcije in programom ničelne tolerance do korupcije, pri čemer ji bo s svojimi predlogi pomagala tudi sama.
Vladni ukrepi iz programa za preprečevanje korupcije za obdobje 2014 – 2016 predstavljajo dober prvi korak k bolj celostnemu pristopu v boju proti korupciji na ravni izvršilne oblasti. Nadaljevanje v tej smeri, s še nekoliko večjo stopnjo iniciativnosti in kreativnosti s strani ministrstev, je vsekakor pozitiven premik v boju proti korupciji, še toliko bolj, če bo ta program postal stalen okvir za kontinuirano in trajnostno protikorupcijsko delovanje vlade oziroma njenih ministrstev. K temu bo z oblikovanjem svojih predlogov prispevala tudi komisija.
Kljub temu želi komisija na podlagi pregleda Končnega poročila o izvedenih ukrepih vlade za preprečevanje korupcije v obdobju 2014 – 2016 opozoriti, da nekateri vladni projekti ostajajo delno ali v celoti nerealizirani, navezujejo pa se na problematiko, ki jo komisija poudarja že od leta 2014. Tako komisija ocenjuje, da bi bilo te vladne projekte nujno vključiti med nadaljnje vladne ukrepe, izpostavlja pa naslednje:
– uvedba pregledne revizije postopkov in poslovanja TEŠ 6;
Sistemske preiskave so z vidika upravljanja korupcijskih tveganj nastanka okoliščin nasprotja interesov in, v primeru projektov kot sta TEŠ 6 in drugi tir, tveganja vplivanja na postopke odločanja ter tveganja nezakonitega lobiranja, izjemno pomembne, saj uresničitev navedenih tveganj pri projektih državnega pomena pomeni nenormalno in neutemeljeno rast stroškov v breme davkoplačevalcev. Pri upravljanju investicijskih naložb oziroma projektov državnega pomena je potrebno učinkovito upravljanje vseh in ne le korupcijskih tveganj v vseh fazah izvedbe projekta.
– centralizacija in informatizacija javnega naročanja v javnem zdravstvu;
Komisija je že novembra 2016 jasno opredelila zaznane nepravilnosti v zadevi previsokih cen medicinskih pripomočkov, ki jih nabavljajo slovenske bolnišnice, kar tudi jasno nakazuje na neustrezno urejen sistem javnega naročanja v javnem zdravstvu. V okviru navedenih ugotovitev je podala vrsto priporočil, ki so vezana na vsebino razpisne dokumentacije pri nabavi medicinsko tehničnih pripomočkov, urejenost standardov medicinsko tehničnih pripomočkov ter sistem posredništva v dobavni verigi medicinsko-tehničnih pripomočkov v povezavi z dejstvom majhnosti slovenskega trga. Komisija tako pozdravlja začetek prizadevanj vlade na področju skupnega javnega naročanja v javnem zdravstvu, ob predpostavki, da bodo tudi cene ponudnikov v okviru javnih naročil nižje, in bo podrobno spremljala nadaljnje vladne korake v želji po čim prejšnji celostni ureditvi področja.
– določitev pogojev za nastop in razlogi za prenehanje funkcije;
Slovenija je še vedno brez zakonodaje, ki bi predvidevala možnost odpoklica župana in zakonodaje, ki bi na podlagi sodne potrditve zlorabe položaja ali kršitve protikorupcijske zakonodaje ob zagotovljenem sodnem varstvu predvidevala sodno izvršljiv odpoklic posameznika z javne funkcije in prepoved opravljanja javne funkcije za določen čas. Ti ukrepi predstavljajo enega temeljev osnovne higiene kadrovanja na visoke položaje v državi, a pretekli neuspehi v obravnavi teh tem v Državnem zboru jasno kažejo na pomanjkanje politične podpore, k čemur bi po mnenju komisije morala izdatneje prispevati tudi vlada.
– priprava osnutka sprememb in dopolnitev ZIntPK.
Čimprejšnja sprememba ZIntPK je nujna za nemoteno delovanje komisije, zato komisija ponovno poziva Ministrstvo za pravosodje, da postopek izdelave predloga novele čim prej zaključi ter da postopek obravnave prijave, ki je ključni del predloga novele, oblikuje v skladu s predlogom komisije, med drugim tako, da bo komisija lahko še naprej dosledno zagotavljala zaščito prijaviteljev (vključno z nerazkritjem informacije o identiteti prijavitelja).
Komisija se je odzvala tudi na povabilo Ministrstva za javno upravo in oblikovala predloge ukrepov za preprečevanje korupcije oziroma za zamejitev korupcijskih tveganj na ravni vlade in ministrstev, ki so podrobneje predstavljeni v priponki. Komisija si bo tudi v prihodnje prizadevala za aktivno dopolnjevanje svojega spiska predlogov ukrepov, izpostavljamo pa naslednje:
– vzpostavitev celostnega pristopa boja proti korupciji v zdravstvu, tudi pri malih ponudnikih zdravstvenih storitev;
Za celostno ureditev področja zdravstva z vidika korupcijskih tveganj in tveganj za kršitve integritete poudarek ne sme biti le na skupnem javnem naročanju, temveč tudi na ugotavljanju preteklih koruptivnih ravnanj ter tveganj za korupcijo in kršitve integritete, na podlagi česar bi se lahko oblikovale primerne podlage za njihovo preprečevanje in odrivanje, tudi v poslovanju javnih zavodov na področju zdravstva.
– vzpostavitev javnega kadrovskega portala za povečanje transparentnosti pri kadrovanju na vodilna mesta v družbah s prevladujočim deležem države;
Ker komisija na tem problematičnem področju ne zaznava izboljšanja, pripravlja sistemsko mnenje s podrobnejšimi ugotovitvami. Predlagani portal bi sicer omogočil objavo informacij o razpisih in razpisnih pogojih, o fazi, v kateri je izbirni postopek, številu prijavljenih kandidatov, objavo anonimiziranih programov kandidatov, magnetogramov razgovorov s kandidati, obrazložitev imenovanj in podobno, komisija pa izpostavlja tudi pomembnost preverbe integritetnega ravnanja kandidatov ter nezadostnost trenutno obstoječe preveritve kazenskih evidenc v primeru kandidatov za te pomembne funkcije.
– regulacija opravljanja odvetniških storitev v primeru nekdanjih funkcionarjev;
V tem primeru gre predvsem za prehajanje nekdanjih funkcionarjev v odvetniške vrste in problem nastanka morebitnega nasprotja interesov ali vsaj videza nasprotja interesov. Za to vrsto problematike vrtljivih vrat in te vrste prehodov komisija predlaga obdobje mirovanja dveh let.
– vzpostavitev obveznosti predhodnega pregleda predlogov zakonov z vidika korupcijskih tveganj;
Komisija si prizadeva za vzpostavitev normativne obveznosti te vrste pregleda pred vložitvijo predloga zakona na vlado, vključno z zahtevo po povračilni informaciji o pripombah komisije, ki so bile upoštevane pri oblikovanju končne verzije predloga zakona.
– oblikovanje potencialnih rešitev za zmanjšanje korupcijskih tveganj javnega naročanja pri manjših javnih zavodih;
Javni zavodi nimajo predvidene zaposlitve strokovnjakov s področja javnega naročanja in za obvladovanje te vrste tveganja komisija predlaga, da Ministrstvo za javno upravo lahko izvede zahtevnejše postopke javnega naročanja javnih zavodov, skrbi za redno izobraževanje direktorje javnih zavodov na temo javnega naročanja ter vzpostavi klicni center za pomoč pri postopkih javnega naročanja, vzpostavijo pa se lahko tudi regijske enote za izvajanje javnega naročanja javnih zavodov.
– nova sistemska ureditev področja delovanja in financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.
Komisija poziva k nujnemu sprejetju nove pravne podlage, ki bo vključevala mehanizme za preprečevanje korupcijskih tveganj in zagotavljanje etičnega in integritetnega ravnanja, pri čemer je najbolj pereč problem nedorečenih meril in kriterijev za dodeljevanje finančnih sredstev navedenim organizacijam.
Seznam_ukrepov_KPK_-_vladni_program_-_transparentnost_in_integriteta.docx