Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je zaključila z obravnavo anonimne prijave glede očitkov o zaposlitvi Maje Tašner Vatovec v Kabinetu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM). Komisija ni potrdila kršitev določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), zato je postopek v zadevi ustavila.
Komisija je predhodni preizkus uvedla na podlagi anonimne prijave junija letos. Iz očitkov v prijavi je izhajalo, da naj bi do zaposlitve Maje Tašner Vatovec v Kabinetu ministra MDDSZEM prišlo zaradi političnih povezav med zakoncema Majo Tašner Vatovec in Matejem Tašner Vatovcem z ministrom Luko Mescem. Komisija je okviru predhodnega preizkusa prijave od MDDSZEM pridobila pojasnila, iz katerih izhaja, da gre v primeru omenjene zaposlitve za zaposlitev v Kabinetu ministra, in sicer na podlagi prve točke prvega odstavka 68. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU), ki se skladno s prvim odstavkom 69. člena ZJU sklene najdlje za čas trajanja funkcije funkcionarja. Ugotovila je, da navedbe iz prijave ne dajejo podlage za utemeljen sum kršitve iz pristojnosti Komisije, zato je postopek ustavila.
Specifika kabinetnih zaposlitev
Postopke za delovna mesta, ki so vezana na osebno zaupanje funkcionarja, ZJU ureja posebej. V skladu s 1. točko prvega odstavka 68. člena in prvim odstavkom 69. člena ZJU se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas za delovna mesta, ki so vezana na osebno zaupanje funkcionarja (delovna mesta v kabinetu), takšno delovno razmerje pa se sklene najdlje za čas trajanja funkcije funkcionarja. Tovrstne kabinetne zaposlitve predstavljajo zakonsko specifiko in izjemo sistema zaposlovanja v javnem sektorju, tako zakonsko kot vsebinsko pa izključujejo tudi oceno morebitnega nasprotja interesov, saj so vezane na »osebno zaupanje« ministra in že v sami definiciji predvidevajo predhodno osebno, poslovno, politično ali drugo povezavo med ministrom in javnim uslužbencem, ki zasede to delovno mesto. Kabinetne zaposlitve torej predstavljajo zakonsko dovoljeno izjemo od dolžnega izogibanja nasprotju interesov, kot je sicer zahtevano v ZIntPK, saj osebno zaupanje logično lahko izhaja le iz osebnega poznanstva in predhodnega sodelovanja z določeno osebo.
Ne glede na navedeno pa Komisija poudarja, da ima vsak funkcionar ob tej pravici tudi odgovornost, da dejansko izbere sodelavce, ki uživajo njegovo zaupanje neposredno v povezavi z delom, ki ga bodo opravljali. Ker gre pri teh zaposlitvah za »osebno izbiro« po lastni presoji in zanje ne veljajo pravila klasičnih izbirnih postopkov, s tem funkcionar za tako zaposlitev prevzame tudi del odgovornosti za kakovostno in strokovno opravljanje del in nalog javnega uslužbenca.