Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je zaključila nadzor nad postopki nabav zaščitne opreme izbranih 14 bolnišnic (vseh covidnih in naključno izbranih) in 23 občin (vseh mestnih in naključno izbranih), ki ga je izvedla na podlagi ugotovljenih korupcijskih tveganj v postopkih nabav zaščitne opreme na ravni države ter na podlagi prejetih vprašanj in prijav v povezavi s sumi kršitev omejitev poslovanja. Ugotovila je, da izbrane bolnišnice in občine pogosto niso zagotavljale temeljnih načel javnega naročanja. Nadzor je pokazal tudi dobro prakso javnih naročnikov.
Komisija je v prvem nadzoru, na podlagi ugotovitev katerega je novembra 2020 uvedla 21 preiskav, ugotovila, da so bili na splošno postopki nabav zaščitne opreme, potrebne pri spopadanju z epidemijo COVID-19, podvrženi povečanim korupcijskih tveganjem. Ugotovila je, da so se javna naročila na državni ravni oddajala po postopku pogajanj brez predhodne objave (46. č člen Zakona o javnem naročanju, v nadaljevanju ZJN-3), ki ne zagotavljajo najvišjega standarda transparentnosti in tudi ne omogočajo, da bi vsi potencialni ponudniki lahko sodelovali pri oddaji ponudbe. Dodatno je Komisija presodila, da je zaradi ločenosti postopkov v povezavi z nabavo zaščitne opreme občin in bolnišnic v RS, ki so postopke nabave zaščitne opreme vodile same, ter celovitosti zajema nabav zaščitne opreme v času spopadanja z epidemijo COVID-19 treba pregledati tudi njihove postopke in načine nabav zaščitne opreme.
V tem drugem nadzoru, ki se je nanašal na obdobje od 1. 3. 2020 do 1. 6. 2020, je Komisija preverjala transparentnost postopkov in načinov naročanja zaščitne opreme v izbranih 14 bolnišnicah in 23 izbranih občinah ter spoštovanje omejitev poslovanja v izbranih 23 občinah, ki so samostojno izvajale nabavo zaščitne opreme, potrebne pri spopadanju z epidemijo COVID-19. Ugotovila je, da so bolnišnice v želji po zagotovitvi pogojev za preživetje in preprečitev nastanka škode ob razglašeni epidemiji zaščitna sredstva nabavljale mimo postopkov javnega naročanja, na podlagi izjeme po 8. točki prvega odstavka 27. člena ZJN-3. Tako v primeru evidenčnih naročil, ki so jih uporabljale zlasti občine, kot v primeru urgentnih nabav blaga na podlagi 27. člena ZJN-3 niso bila zagotovljena temeljna načela javnega naročanja.
Pri obeh vrstah obravnavanih subjektov je Komisija ugotovila določena korupcijska tveganja in jim na podlagi tega izdala priporočila, ki jih obširneje navajamo v nadaljevanju oz. priloženem dokumentu.
Nabave bolnišnic na podlagi izjeme zakona
Javni zdravstveni zavodi so zaščitno opremo nabavljali na podlagi 8. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3, ki ob določenih pogojih v razmerah razglašene epidemije naročnikom omogoča, da dobavitelje blaga izberejo mimo postopkov javnega naročanja. Pri dveh javnih zdravstvenih zavodih je Komisija ugotovila, da sta presegla dovoljen obseg oddaje naročil po tej izjemi, zato je o sumu kršitve ZJN-3 seznanila Državno revizijsko komisijo (v nadaljevanju: DKOM).
Kršitve omejitev poslovanja v občinah
Občine glede na izsledke nadzora v izdanih naročilnicah ali sklenjenih pogodbah večkrat niso podrobneje opredelile tipa zaščitne opreme, predvsem zaradi odsotnosti predhodnih izkušenj z nabavo tovrstnega blaga. V dveh primerih manjših naročil je Komisija ugotovila sum kršitev omejitev poslovanja glede nabave zaščitne opreme in je uvedla ustrezne nadaljnje postopke (našteti v nadaljevanju).
Komisija je preverila tudi poročanje 674 funkcionarjev, ki so v preiskovanem obdobju funkcijo opravljali v eni od 23 občin, o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja v nadziranih občinah. Ugotovila je, da je 71 % funkcionarjev pravočasno in v celoti poročalo o subjektih, s katerimi so oni ali njihovi družinski člani povezani, kot to izhaja iz prvega odstavka 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V ugotovljenih primerih neporočanj so funkcionarji po seznanitvi občin s problematiko večinoma izpolnili svojo obveznost. V primerih, ko funkcionarji še niso izpolnili obveznosti, je Komisija uvedla prekrškovne postopke.
Dobra praksa javnih naročnikov
Nadzor je pokazal tudi dobro prakso javnih naročnikov: kar nekaj javnih naročnikov je vsebino protikorupcijske klavzule vključevalo tudi v naročilnice, čeprav glede na pogodbeno vrednost to ni bilo treba, kar je pohvalno. Pri najmanj enem javnem zdravstvenem zavodu pa je bilo ugotovljeno, da je povečane potrebe po zaščitni opremi objavljal na svoji spletni strani, čeprav je šlo za nabavo na podlagi izjeme iz 8. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3 in kot javni naročnik ni bil dolžan zagotavljali takšne ravni transparentnosti nabav.
Zaznana korupcijska tveganja in ukrepi Komisije
V okviru izvedenega nadzora nabave zaščitne opreme izbranih občin in bolnišnic je Komisija zaznala korupcijska tveganja v povezavi s transparentnostjo, sledljivostjo postopkov ter neenakopravno obravnavo ponudnikov, zaradi česar jim je izdala tudi priporočila.
Poleg navedenega je v naslednjih primerih ugotovila kršitve:
V okviru prekrškovnih pristojnosti so tako pooblaščene uradne osebe Komisije uvedle skupno 29 prekrškovnih postopkov, in sicer:
Poročilo nabav zaščitne opreme izbranih občin in javnih zdravstvenih zavodov