Nejaven stik med lobistom in lobirancem je bistven element, po katerem lahko določeno vplivanje ali poskus vplivanja opredelimo kot lobiranje po ZIntPK.
Na splošno nejaven stik pomeni stik dveh ali več oseb (v primeru lobiranja gre za stik med lobistom in lobirancem), katerega vsebina in namen širši javnosti nista poznana, dostopna oziroma transparentna. Ključen element “nejavnosti” torej ni samo srečanje, ampak tudi vsebina in namen vplivati na neko odločitev v zadevah javnega pomena.
Kraj, čas ali način nejavnega stika niso pomembni.
Lobiranje je namreč vsako nejavno komuniciranje, ki ga z namenom lobiranja izvaja lobist. Bistveno je, da določen stik kot lobističen prepozna lobiranec in primerno ukrepa, čeprav oseba, ki izvaja nejavno vplivanje (lobist), morda meni, da ne gre za lobiranje.
Srečanje (četudi med lobistom in lobirancem z namenom vplivanja) lahko po volji udeležencev postane javno, s čimer ne gre več za lobistični stik po ZIntPK, če so vnaprej ali takoj po tem zagotovljeni pogoji, v katerih stik, pogovor in namen vplivanja potekajo na javnosti odprt, transparenten način (npr. s protokoliranjem vsebine pogovora in njegovo objavo).