Integriteta v odnosu do legalnosti in legitimnosti – Komisija za preprečevanje korupcije

Na Komisiji za preprečevanje korupcije (Komisija) smo 30. 9. 2022 pripravili posvet Integriteta v odnosu do legalnosti in legitimnosti, s katerim smo izpostavili pomen krepitve integritete v politiki, pravu, javnem sektorju, gospodarstvu, izobraževalnem sistemu in družbi nasploh. Zbrane so uvodoma nagovorili osrednji govorec predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednica državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič (v videonagovoru) in ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan. Svoje poglede, kako znotraj svojega poklica kot posamezniki sledijo krepitvi integritete, so nato predstavili zaslužni profesor dr. Albin Igličar, Varuh človekovih pravic Peter Svetina, Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin, predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek, nekdanja ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič in predsednik Komisije dr. Robert Šumi. Posvet smo zaključili z razpravo, v kateri smo dognali, kako naj integriteta v praksi postane standard.

Vabljeni k ogledu gradiv s posveta (posnetek, fotogalerija, predstavitve, anketa), več informacij pa je tudi v sporočilu za javnost.

Posnetek posveta

Fotogalerija

Direktor POS Elektronček Janko Kuhar, predsednik Komisije dr. Robert Šumi in predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Joc Pečečnik

Vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata za javni sektor Albert Nabernik, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi in predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek

V fokusu: zaslužni profesor dr. Albin Igličar

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi in zaslužni profesor dr. Albin Igličar

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi

Videonagovor predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič

Jana Ahčin, mag. Damijan Florjančič, Borut Pahor, dr. Robert Šumi, Peter Svetina, dr. Dominika Švarc Pipan in dr. Albin Igličar

Mag. Damijan Florjančič, Borut Pahor in dr. Robert Šumi

Peter Svetina, dr. Dominika Švarc Pipan in dr. Albin Igličar

Ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan

Program posveta Integriteta v odnosu do legalnosti in legitimnosti

Vodja Službe za nadzor na Komisiji za preprečevanje korupcije Katja Mihelič Sušnik, Pravna svetovalka svetnica na Komisiji za preprečevanje korupcije Katja Belec in vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata za javni sektor Albert Nabernik

Jana Ahčin, mag. Damijan Florjančič, Borut Pahor, dr. Robert Šumi, Peter Svetina in dr. Dominika Švarc Pipan

Obiskovalci posveta Integriteta v odnosu do legalnosti in legitimnosti

Nataša Kovač, Jana Ahčin, mag. Damijan Florjančič, Borut Pahor, dr. Robert Šumi, Peter Svetina in dr. Dominika Švarc Pipan

Režija posveta Integriteta v odnosu do legalnosti in legitimnosti

Ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan, dr. Albin Igličar in predsednik RS Borut Pahor

Dr. Albin Igličar in predsednik RS Borut Pahor

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi in predsednik RS Borut Pahor

Predsednik Kluba slovenskih podjetnikov SBC Joc Pečečnik in predsednik RS Borut Pahor

Predsednik RS Borut Pahor, v ozadju (z leve) predsednik Kluba slovenskih podjetnikov SBC Joc Pečečnik in predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi

Predsednik RS Borut Pahor, v ozadju predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi

Ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan in državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve dr. Branko Lobnikar

Predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič in Varuh človekovih pravic Peter Svetina

Vodja Službe za nadzor na Komisiji za preprečevanje korupcije Katja Mihelič Sušnik, namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije David Lapornik in izvršna direktorica ZNS mag. Irena Prijović

Predsednik ZNS Gorazd Podbevšek in zaslužni profesor dr. Albin Igličar

Nekdanja in sedanja ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič in dr. Dominika Švarc Pipan

Namestnik predsednice hrvaške protikorupcijske komisije (Povjerenstvo za odlučivanje o sukobu interesa) Davorin Ivanjek, Svetnica za evropsko in mednarodno sodelovanje na Komisiji za preprečevanje korupcije mag. Jana Kulevska Črepinko, predsednica hrvaške protikorupcijske komisije Nataša Novaković in Višji svetnik za upravne in sodne zadeve na Komisiji za preprečevanje korupcije Gregor Pirjevec

Predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin

Zapiski med posvetom Integriteta v odnosu do legalnosti in legitimnosti

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik

Nekdanja ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi

Peter Svetina in dr. Dominika Švarc Pipan

Peter Svetina, dr. Dominika Švarc Pipan, dr. Albin Igličar in Mojca Prelesnik

Razprava Kako naj integriteta v praksi postane standard? Z leve: moderatorka Tina Grošelj, Mojca Prelesnik, Jana Ahčin, dr. Albin Igličar, Peter Svetina, dr. Robert Šumi, mag. Lilijana Kozlovič in Gorazd Podbevšek

Razprava Kako naj integriteta v praksi postane standard?

Mojca Prelesnik, Jana Ahčin, dr. Albin Igličar in Peter Svetina

Razprava s strokovnimi govorci, v fokusu dr. Albin Igličar

Peter Svetina, dr. Robert Šumi, mag. Lilijana Kozlovič in Gorazd Podbevšek

Razprava s strokovnimi govorci, v fokusu Gorazd Podbevšek

Moderatorka Tina Grošelj, Mojca Prelesnik, Jana Ahčin in dr. Albin Igličar

Mojca Prelesnik, Jana Ahčin in dr. Albin Igličar

Razprava z moderatorko Tino Grošelj: Mojca Prelesnik, Jana Ahčin, dr. Albin Igličar, Peter Svetina, dr. Robert Šumi, mag. Lilijana Kozlovič in Gorazd Podbevšek

Rado Jože Kerč, David Lapornik, Davorin Ivanjek, Nataša Novaković

Strokovni govorci (z leve): Gorazd Podbevšek, Peter Svetina, mag. Lilijana Kozlovič, dr. Robert Šumi, Jana Ahčin, Mojca Prelesnik in dr. Albin Igličar

Predstavitve s posveta

Rezultati Slido ankete: Kako naj integriteta v praksi postane standard?

Z gotovostjo je moč trditi, da so pomemben gradnik naše družbe mladi. Slednje vodi do tega, da bi bilo treba z njimi vzpostaviti konstruktiven dialog in preko različnih aktivnosti agendo o pomenu integritete, etike in morale prenesti nanje. Verjamem, da so mladi ne le naša prihodnost, marveč tudi sedanjost, in v kolikor jim bo prišla v zavest agenda o pomenu krepitve integritete, se bo slednja v pozitivnem trendu odražala tudi v praksi.

Integriteta laično zame pomeni, da delam tako, kot govorim. Dejanja, primerjana s stališči, naj bodo sodilo.

S spoštovanjem pravil, dobre prakse in profesionalne etike, zavračanjem drugačnih ravnanj.

V RS praktično nemogoče. Dokler so npr. Janković, Kangler … na družbeno pomembnih funkcijah, korupcija v porastu, se ne more nič spremeniti. Potrebna bodo leta, desetletja, da se bo kaj spremenilo, osebno ne verjamem, da se bo.

Tako, da nam izvršilna, zakonodajna in izvršilna oblast s svojimi zaposlenimi, ki jo predstavljajo, dajejo zgled.

S poudarjanjem integritete v vsakdanjem življenju in z razpravo o tem, kako biti integriteten, kaj v dani situaciji je integritetno.

Z naslavljanjem te teme od zgodnje izobrazbe pri otrocih v vrtcih in šolah. Kaj je prav in kaj narobe. Z vzgajanjem v odgovorne, odrasle osebe. Pri odraslih z dajanjem osebnega zgleda, začenši pri najodgovornejših in doslednem spoštovanju obravnave vseh državljanov po načelu enakosti pred zakonom.

Tako, da starši otrokom že v prvih letih otroštva predstavijo vrednote, ki so dejansko pomembne v življenju - poštenost, iskrenost, odgovornost, vztrajnost in pogum. Pri tem pa morajo tudi starši slediti tem vrednotam in ohranjati integriteto tako pri vsakodnevnih stvareh, kot tudi v službenih zadevah in v odnosu z drugimi ljudmi. Naštete vrednote tvorijo integriteto, in le v kolikor se s tem vrednotami posameznik sreča v prvih letih odraščanja in spoznavanja sveta okoli sebe, bo s temi vrednotami odraščal in na teh vrednotah gradil svoje življenje in ga predajal drugim v svoji okolici. Menim, da bo šele tako postala integriteta standard v praksi.

Spoštovani, za začetek ... Podpiram čimprejšnjo uvedbo zakonodaje o zaščiti prijaviteljev in pobudo Ministrice za pravosodje glede pogojev (nekaznovanje ... ) za kandidiranje na javne funkcije.

Zavoljo zgleda in pravičnosti je nujno potrebno sanirati primere žvižgačev, ki so danes v Sloveniji še vedno žrtve maščevanja, maščevalci in kršitelji pa nedotaknjeni; in škoda za javna sredstva ali druge dobrine (okolje, varnost, zdravje ipd). Na Centru za zaščito žvižgačev to ves čas gledamo. O tem se na visoki ravni danes hvala bogu pogovarjamo, v realnosti pa je popolna diskrepanca, ki ne sme ostati nerešena. Ta situacija sama, če ostane nerešena, in vsak naslednji nerešen primer, načenja integriteto vseh, ki imajo/imate oblastno moč, javna pooblastila in odgovornosti, katera jim je poverjena v službi javnosti.

Joc Pečečnik predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC)

Tako da jo bomo opredelili na vseh družbenih nivojih, začenši v družini, vrtcu, šoli, službi, državi. Potrebno bi bilo opredeliti njene osnovne elemente v pisni obliki.

Za svoja dejanja moramo odgovarjati in se zavedati njihovih posledic.

Za osebe s pravnomočno ugotovljenimi kršitvami integritete ni prostora v politiki, sploh na najvišjih funkcijah.

Andrijana Bergant EISEP

Tako da najprej politika, vlada postavi integriteto visoko na agendo in to tudi dosledno demonstrira (današnji dogodek je lep začetek tega morda). Potem je treba speljati načrt, da se bo to uresničilo na vseh ravneh in segmentih delovanja družbe. Obenem je treba sistematično usposabljati učitelje, predstojnike organov in institucij, funkcionarje, direktorje, vodje in druge največje vplivneže v državi glede UPORABE etike oziroma integritete, da bodo znali modele etičnega odločanja in delovanja uporabljati sami in potem svoje učence/sledilce naprej učiti. Učiti se moramo nujno na primerih, ki jih v Sloveniji imamo se preveč. Ne učimo se lastnih lekcij, ne delamo epilogov - javno in formalno, ampak raje teoretiziramo, zato se stvari glede integritete ne zboljšujejo. Včasih je problem to, da ljudje ne vedo, kaj je prav in kaj narobe, največkrat pa do kršitve integritete v praksi pride, ker ljudje ne ravnajo v skladu s tem, kar sicer vedo, da bi bilo prav. Na operativni ravni bi bilo dalje treba najmanj od vseh uporabnikov proračuna zahtevati, da imajo načrt integritete in sirši program skladnosti, ki ima profesionalnega, usposobljenega strokovnjaka za upravljanje sistema skladnosti, ter druge notranje kontrole. Te sisteme bi morali pristojni nadzorniki tudi kontrolirati in ocenjevati učinkovitost.

Zaščititi je treba prijavitelje in resno jemati priporočila tistih, ki so pristojni za krepitev etike in integritete v mikro in makro okoljih.

Vsi učitelji bi moralo poučevati o integriteti.

Integritetna družba se začne pri njeni glavi. Voditi je treba z zgledom, besede niso dovolj.

Vsak organ mora sprejeti etični kodeks in ga začeti izvajati.

Z odpravo konfuznosti pravil, ki bodo kot jasna in nedvoumna ponujala edino interpretacijo.

Program posveta Integriteta v odnosu do legalnosti in legitimnosti

9.30 – 10h Prihod in registracija

10h Začetek posveta z nagovori:

osrednji nagovor: predsednik republike Borut Pahor
uvodna nagovora: predsednica državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič (videonagovor) in ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan

10.30 Osrednje predavanje: zaslužni profesor dr. Albin Igličar

11h – 11.30 Odmor in termin za izjave

11.30 – 13h Predstavitve:

Varuh človekovih pravic Peter Svetina
predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik
predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek
nekdanja ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič
predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi

13.00 – 14h Okrogla miza: Integriteta kot skupna odgovornost

14h Zaključek posveta