Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Mala podjetja in obrtniki zaslužni za zaupanje v institucije
Na Komisiji za preprečevanje korupcije (Komisija) pogosto izpostavljamo soodgovornost celotne družbe na področju preprečevanja korupcije in vzgajanja družbe integritete, ki deluje v javno dobro. Komisija je zakonsko res postavljena v vlogo nekakšnega čuvaja integritete in glasnika ničelne tolerance do korupcije, pa vendar so za učinkovito izpolnjevanje zaupanih odgovornosti nujna skupna prizadevanja najrazličnejših deležnikov tako javnega kot zasebnega sektorja. Takšno sodelovanje, ki temelji na transparentnosti in odgovornosti, omogoča učinkovito izvajanje protikorupcijskih ukrepov, z njim pa se lahko vladne institucije, organizacije civilne družbe, podjetja in državljani kolektivno borimo proti korupciji, krepimo visoke etične standarde, spodbujamo zaupanje v javne institucije ter prispevamo k trajnostnemu razvoju in pravičnemu napredku za vse.
O skupnih ciljih na misiji krepitve integritete v družbi smo se nedavno pogovarjali tudi s predstavnikoma Obrtne zbornice Slovenije, ki si z ozaveščanjem svojih članov in z zavezo k najvišjim načelom etičnosti prizadeva za vzpostavitev in ohranjanje visokih integritetnih standardov na področju gospodarstva. V tokratni številki KPK VESTniKa pa smo se o tem pogovarjali s predsednikom Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Blažem Cvarom.
Prispevek je del spletnega novičnika Komisije, ki naročnike vsak mesec obvešča o našem delu ter ostalih aktualnih informacijah s področja našega delovanja in pristojnosti. Na VESTniK se lahko prijavite na tej spletni povezavi.
Ker Komisija pri svojem delu krepitve integritete v družbi ne more biti sama, kako pri tem vidite vlogo OZS kot deležnika v tem okolju? Kakšno vlogo ima po vašem mnenju OZS pri spodbujanju transparentnosti in etičnega poslovanja med obrtniki ter kako lahko OZS še izboljša ozaveščenost svojih članov o pomembnosti preprečevanja korupcije?
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije s svojim delovanjem in komuniciranjem s člani podpira in promovira tradicionalne vrednote svojega članstva, med katerimi so delavnost, marljivost, vztrajnost, poštenost, čast, etičnost, kakovost in odličnost, znanje in inovativnost. Prizadevamo si, da bi naši člani poslovali pošteno in bili vzor etičnega poslovanja v naši družbi. Vsekakor so majhni obrtniki in podjetniki v družbi spoštovani in cenjeni, kar kaže tudi raziskava Valicona. Ta je pokazala (podatki so za leto 2022), da so mala podjetja na prvem mestu na lestvici zaupanja v institucije. Šele na drugem mestu je denimo civilna zaščita.
Ali lahko delite kakšne konkretne primere dobrih praks ali pobud, ki jih izvaja OZS za spodbujanje integritete, transparentnosti in odgovornega poslovanja med svojimi člani, ter kakšen je bil odziv članstva na te iniciative?
V naši zbornici, ki obsega 62 območnih zbornic, izpostavljamo primere dobrih praks, torej tistih obrtnikov in podjetnikov, ki so s svojim poslovanjem in delovanjem v družbi zgled vsem ostalim. To je za nas pomembno tudi zato, ker so uspešni in odgovorni obrtniki ter podjetniki ambasadorji obrtništva in podjetništva. So zgled mladim, ki se odločajo za nadaljevanje karierne poti.
OZS lahko po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije nastopa v vlogi lobista. Ali zaznavate dovolj osveščenosti tudi med vašimi člani, ko oni lobirajo za svoja podjetja? So jim poznane njihove obveznosti kot interesne organizacije na tem področju? Prepuščajo te dejavnosti vam ali jih na terenu izvajajo sami za svoja podjetja?
OZS zastopa mala podjetja in nastopa kot njihov lobist, ki se zavzema za uveljavljanje interesov obrtnikov in podjetnikov. Sami so namreč premajhni, da bi nastopali kot lobisti, zato namesto njih to nalogo prevzemamo mi. Naša vloga lobista je najbolj izrazita na področju zastopanja, saj si prizadevamo za prijaznejše poslovno okolje, torej za birokratske in davčne razbremenitve.
Kakšen pomen dajete prepoznavi neustreznih ravnanj? Ali na tem področju tudi sami pri sebi postavljate standarde (npr. upoštevanje dobre poslovne prakse, želje po sodelovanju s takimi partnerji, ESG … ) in uveljavljate sankcije?
Tudi pri našem delovanju smo zavezani k temu, da poslujemo s tistimi podjetji in posamezniki, ki upoštevajo predpise in etična načela. Imamo pa tudi sami vzvode, da lahko določenega člana, ki ne deluje v skladu s statutom, izčlanimo iz zbornice. Vsekakor obsojamo vsakršne slabe poslovne prakse in kršenje zakonov. Je pa po drugi strani žal tako, da imamo v Sloveniji veliko birokratskih ovir, zaradi katerih je včasih težko slediti vsem predpisom; zadnja v nizu takšnih ovir je denimo zakon o evidentiranju delovnega časa.
Glede na to, da smo v mesecu, ko praznujemo mednarodni dan žensk, se dotaknimo še te tematike. Kolikšen delež predstavljajo ženske v vaši zbornici in v katerih panogah? V tujini, pa tudi v Sloveniji se že uveljavljajo mednarodni standardi glede deleža žensk v upravah, ali opažate tak trend tudi na vašem področju (npr. lastništvo)? Dajete vi kakšen poudarek ozaveščanju o pomenu spolne raznolikosti na delovnih mestih?
V naši zbornici in tudi v sistemu je večina žensk. Med člani je sicer več moških, izjema so določene sekcije, kot sta sekcija kozmetikov in sekcija frizerjev. Dejstvo pa je, da je večina naših članov družinskih podjetij, kjer imajo pomembno vlogo tudi ženske, čeprav niso direktorice podjetij. Vsekakor je vključenost žensk v obrti in podjetništvu pomemba, tudi sami pa spodbujamo žensko podjetništvo. Vsako leto tako organiziramo dan podjetnic, na katerem podjetnicam ponudimo zanimiva predavanja in nasvete.