Številni izzivi javnega sektorja pri opravljanju dodatne dejavnosti

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) že dlje časa opozarja, da trenutna ureditev področja opravljanja dodatne pridobitne dejavnosti zaposlenih v javnem sektorju povzroča številne nejasnosti in zmedo tako pri zavezancih kot organih, ki morajo voditi postopke v povezavi z izdajo dovoljenj ali soglasij. Prav to je bil povod za organizacijo današnjega strokovnega posveta Javni sektor in opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti: med zakonom, prakso in družbenimi pričakovanji, ki je bil namenjen razpravi o smiselnosti in sprejemljivosti trenutne ureditve ter morebitnih zakonodajnih spremembah na tem področju. »Javni uslužbenci in funkcionarji so v službi države in s tem zavezani slediti javnemu interesu,« je izpostavil namestnik predsednika Komisije David Lapornik, ki je posvet vodil.

Svoje poglede so poleg Davida Lapornika predstavili še dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani dr. Saša Zagorc, sekretarka Mandatno-volilne komisije Državnega zbora mag. Katja Leitinger, predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek, glavni inšpektor Inšpektorata za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo Albert Nabernik ter sekretar v sektorju za kaznovalno pravo in človekove pravice na Ministrstvu za pravosodje mag. Robert Golobinek.

Govorci so med drugim so razpravljali o trenutni ureditvi dodatne pridobitne dejavnosti v subjektih javnega sektorja ter o dilemah, na katere je Komisija v preteklosti že opozorila in s katerimi se sooča pri svojem delu. Pogovarjali so se o smiselnosti razlikovanja med vrstami dodatnih dejavnosti glede na vrsto zaposlitve in funkcije ter o morebitnih ureditvah, ki bi bile primerne za vse zaposlene v javnem sektorju. Razprava je tekla tudi o povezanosti opravljanja dodatnih dejavnosti z anomalijami plačnega sistema. 

Preprečevanje nasprotja interesov

Cilj omejevanja pridobitne dejavnosti oziroma nezdružljivosti funkcij je preprečevanj nasprotja interesov in drugih tveganj, so izpostavili. »Institut nezdružljivosti funkcij je treba gledati v celem kontekstu instrumentov, ki naslavljajo korupcijska tveganja,« je dejal mag. Robert Golobinek. Spregovorili so tudi o različnih vlogah posameznih vrst funkcionarjev in tem, ali so ti res funkcionarji 24 ur na dan, 7 dni na teden. »Ne smemo vsake dodatne aktivnosti funkcionarja demonizirati,« je izpostavil Gorazd Podbevšek.

Albert Nabernik je povedal, da inšpektorat ne obravnava veliko primerov, povezanih z opravljanjem pridobitne dejavnosti javnih uslužbencev, vendar pa primeri, ki jih obravnavajo, »kažejo na to, da gre za pomembno problematiko in da razumevanje namena omejitev pri predstojnikih organov pogosto ni ustrezno«.

Spremembe zakonodaje so nujne

Govorci so se strinjali, da so zaradi razdrobljene ureditve področja določene spremembe zakonodaje nujne, pri čemer mora biti po besedah mag. Katja Leitinger  cilj vzpostavitev skladnega in komplementarnega sistema. Kot druga rešitev se ponuja večja transparentnost, kar, kot je izpostavil dr. Saša Zagorc, prinaša preglednost delovanja – ko razkrijemo pozicije.

Kot pereče vprašanje pa se je v razpravi z občinstvom izkazalo tudi vprašanje (odplačnega) predajanja znanja javnih uslužbencev in funkcionarjev s strokovnih področjih, ki jih opravljajo v okviru svoje javne službe. Na tem področju je Komisija lani s sistemskim mnenjem zaostrila svoja stališča oziroma jih uskladila z zakonskimi določbami. Pri tehtanju, v kolikšni meri dodatno pridobitno dejavnost dopustiti, pa bo treba upoštevati tudi dilemo, kako vendarle lahko hkrati na vodilna mestna v javnem sektorju pridobimo najboljše strokovnjake. Ali kot je izpostavil David Lapornik: »Ali je družba že dovolj zrela, da bomo lahko zaščitili javni interes ter hkrati privabili najboljše strokovnjake in jih znali primerno nagraditi, da bodo svoje znanje prenašali na druge.«

Posnetek dogodka je objavljen na tej povezavi.