Sodišče potrdilo ugotovitve Komisije o kršitvi integritete nekdanjega državnega sekretarja Jureta Lebna

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) objavlja pravnomočne ugotovitve o konkretnem primeru v zvezi z ravnanjem nekdanjega državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Jureta Lebna. Ugotovila je, da ravnanje Lebna, ko je junija 2018 določenemu javnemu uslužbencu dvakrat naročil, naj vlogo družbe SHS Aviation o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za Letališče Edvarda Rusjana Maribor pusti pri miru in jo da v predal, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Ugotovitve Komisije je potrdilo tudi Upravno sodišče RS, ki je zavrnilo tožbo zoper ugotovitve. Gre za 26. pravnomočno kršitev integritete. 

Komisija je postopek začela na podlagi prijav, ki jih je prejela januarja 2022 in v katerih so bili očitki, da vlada »Kitajcem ni podelila koncesije za upravljanje letališča« in da »naj bi prišlo do ukaza iz vrha ministrstva, da se določenih vlog za javno-zasebno partnerstvo ne sme obravnavati«. Komisija je v postopku pridobila in vpogledala v dokumentacijo, pridobljeno v drugi zadevi, ki jo je vodila v povezavi z razvojem letališča Edvarda Rusjana, ter pridobila dokumentacijo in pojasnila MzI, izvedla pa je tudi razgovor z obravnavano osebo (Juretom Lebnom) in pričo.

V postopku je Komisija ugotovila, da je Jure Leben kot takratni državni sekretar na MzI vplival oziroma dal navodila v povezavi z vodenjem konkretnega postopka. Posledica upoštevanja teh navodil je kršitev 34. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki javnemu partnerju nalaga, da vlogo o zainteresiranosti za javno-zasebno partnerstvo obravnava in o njej odloči v štirih mesecih od prejema. Jure Leben je tako svojo funkcijo uporabil v nasprotju z zakonom ter ni ravnal v skladu s prvim standardom Etičnega kodeksa funkcionarjev v Vladi RS in ministrstvih, saj dana navodila niso bila v okviru in na podlagi zakona, s čimer je kršil integriteto, kot je definirana v 3. točki 4. člena ZIntPK.

Takšno ravnanje izniči namen pravno reguliranih postopkov

Navodila, naj da javni uslužbenec vlogo v predal, in vztrajanje pri tem – tudi ob izrecnem opozorilu uslužbenca, da je MzI vezan na rok odgovora – so v nasprotju s standardom integritete, kot se pričakuje od funkcionarjev. Komisija opozarja, da se s takšnimi ravnanji izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje v zadevah.

Zoper ugotovitve Komisije je Jure Leben sprožil upravni spor. Upravno sodišče je s sodbo, izdano v januarju 2024, tožbo Lebna zavrnilo in potrdilo ugotovitve Komisije tako z vsebinskega kot postopkovnega vidika.

Komisija še izpostavlja, da se integriteta v institucijah vedno gradi in krepi od zgoraj navzdol, k čemur največ prispevajo funkcionarji z visoko stopnjo integritete. Od njih se v prvi vrsti pričakuje profesionalno in odgovorno ravnanje (ki temelji na zakonitosti, strokovnosti in etičnosti) ter posebna skrbnost in dolžnost pri odpravljanju tveganj in krepitvi integritete javnega sektorja.

Z namenom vzpostavljanja ustreznih standardov ravnanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje Komisija v nadaljevanju objavlja Ugotovitve o konkretnem primeru v celoti, skupaj z obema izjasnitvama obravnavane osebe in sodbo Upravnega sodišča RS, kot to določa šesti odstavek 11. člena ZIntPK.

Ugotovitve o konkretnem primeru: Jure Leben
1. izjasnitev: Jure Leben
2. izjasnitev: Jure Leben 
Sodba Upravnega sodišča RS: Jure Leben 
Sklep Upravnega sodišča RS o pravnomočnosti: Jure Leben