Za 18 registriranih lobistov težji pogoji lobiranja

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je konec lanskega leta 18 registriranim lobistom zaradi neporočanja o svojem delu izrekla upravne sankcije – opomine oziroma prepovedi lobiranja za določen čas. Velik odstotek kršiteljev (21 %) kaže tudi potrebo po novelaciji Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) v delu, ki ureja področje lobiranja. Veljavna zakonodaja ne omogoča izvajanja učinkovitega nadzora nad poročanjem o lobističnih stikih: med drugim manjkajo prekrškovne sankcije za registrirane lobiste, ki o svojem delu ne poročajo, roki za  poročanje lobirancev na eni ter interesnih organizacij in registriranih lobistov na drugi strani so v ZIntPK različni, trenutna zakonodaja pa tudi ne omogoča javne objave vsebine poročil interesnih organizacij in registriranih lobistov, kar ne zagotavlja visoke stopnje transparentnosti na tem področju.

Komisija je ob izreku upravnih sankcij upoštevala težo kršitve, posledice, ki so zaradi nje nastale, zlasti pa dejstvo, ali gre pri konkretnem registriranem lobistu za prvo ali ponavljajočo kršitev. Tako je šestim registriranim lobistom izdala pisni opomin, preostalim 12 pa izrekla prepoved lobiranja za določen čas v razponu od treh do 24 mesecev.

V času prepovedi lobist ne sme lobirati, če pa bi to slučajno počel, je odgovornost – kakor tudi sicer poudarja Komisija – na lobirancu (javnem uslužbencu ali funkcionarju). Ta mora namreč vsakokrat prepoznati morebitni lobistični stik in ugotoviti status lobista (izrečene sankcije se bodo po pravnomočnosti vpisale v javni register lobistov ob imenu vsakega takšnega registriranega lobista) ter zavrniti lobistični stik oziroma lobista, če ugotovi oziroma zazna kršitve določb ZIntPK s področja lobiranja.

Izvajanje zakona, četudi je ta pomanjkljiv, je pomembno

Če torej lobist z izrečeno prepovedjo lobiranja kljub temu še vedno lobira, zakon zanj sankcij ne predvideva in jih je lahko deležen le lobiranec. Ta in še drugi podobni pravni in praktični izzivi pri izvajanju in nadziranju področja lobiranja kažejo na potrebo po prenovi ZIntPK. Zato je še posebej pomembna transparentnost, odgovornost in integriteta posameznikov, ki spoštujejo veljavne zakonske določbe in poročajo o lobističnih stikih.

Dosledno poročanje je pomembno za izvajanje učinkovitega nadzora na tem področju, zato Komisija poziva vse registrirane lobiste in interesne organizacije, da do konca januarja poročajo o lobističnih stikih oziroma svojih aktivnostih za leto 2023. Zavezanci morajo namreč Komisiji do 31. januarja tekočega leta pisno, na elektronskem obrazcu, poročati o svojem delu v preteklem letu (registrirani lobisti) oziroma o dejavnostih lobiranja, ki so jih v preteklem koledarskem letu izvedli njihovi zakoniti zastopniki, izvoljeni predstavniki ali zaposleni (interesne organizacije). Če tega ne storijo, jih Komisija pozove k izpolnjevanju njihovih zakonskih obveznosti. Zaradi neporočanja lahko Komisija registriranim lobistom izreče upravne sankcije, kot jih določa ZIntPK v 73. členu: pisni opomin, prepoved lobiranja za določen čas, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od 24 mesecev, ter izbris iz registra. Prekrškovnih sankcij za registrirane lobiste (npr. izrečena globa) ZIntPK za tovrstne kršitve ne predvideva. Slednje so v 79. členu ZIntPK predpisane le za interesne organizacije.