Načelno mnenje v zvezi s sklepanjem pogodb, pri katerih obstajajo elementi delovnega razmerja

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je sprejela načelno mnenje, da ravnanje uradnih oseb, ki v organih, kjer so zaposleni ali opravljajo funkcijo, sklepajo in podpisujejo civilnopravne pogodbe, pri katerih obstajajo elementi delovnega razmerja, pri tem pa omogočijo nedovoljeno korist bodisi sebi ali drugim osebam, s katerimi so na kakršen koli način povezani, predstavlja sum korupcije, kot jo opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).

Komisija je načelno mnenje sprejela na podlagi obravnave več prijav, vsebina katerih se je nanašala na problematiko sklepanja in podpisovanja civilnopravnih pogodb, pri katerih obstajajo elementi delovnega razmerja, bodisi zaradi kadrovske podhranjenosti, preobremenjenosti zaposlenih ali da se zaposlenemu kot zunanjemu izvajalcu omogoči boljše finančne in druge delovne pogoje.

Komisija v zvezi s tem opozarja, da je pri sklepanju podjemnih pogodb z zunanjimi izvajalci treba upoštevati določila Zakona o delovnih razmerjih in se ne sme sklepati pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Če so ob sklepanju takih pogodb posameznikom omogočene še nedovoljene koristi, pa gre za sum korupcije v skladu z ZIntPK. Za uresničitev nedovoljenega zasebnega interesa pa bi šlo takrat, ko/če bi uradna oseba sebi ali komu drugemu pridobila premoženjsko ali nepremoženjsko korist na nedovoljen način, se pravi s kršenjem, obidom ali napačnim tolmačenjem predpisov, torej v primerih aktivnosti ali situacij, ki niso natančno pravno urejene, ter z ravnanjem v škodo javnih sredstev in/ali v škodo svoje javne funkcije oziroma službe. Takšnih dejanj se mora uradna oseba strogo izogibati oziroma vzdržati, v primeru dvoma pa dati prednost javnemu interesu oziroma ravnati tako, da sta maksimalno zaščitena ugled in integriteta oziroma zaupanje v funkcijo oziroma službo uradne osebe.

V skladu z določbami novele ZIntPK, ki velja od leta 2020, Komisija v postopku zaradi suma korupcije, v katerem zazna znake kaznivega dejanja, ne izda ugotovitev o konkretnem primeru, pač pa zadevo v obravnavo odstopi organom odkrivanja in pregona. Postopek s tem zaključi, lahko pa izda in javno objavi tudi načelno mnenje, v katerem se na načelni ravni opredeli do ugotovljenega ravnanja in do morebitnih sistemskih pomanjkljivosti ali neskladij, ki omogočajo takšno ravnanje, ter predlaga ukrepe za izboljšanje stanja. Načelno mnenje Komisije ne pomeni odločanja o kazenski, prekrškovni, odškodninski ali disciplinski odgovornosti pravne ali fizične osebe. V njem Komisija tudi ne sme objaviti osebnih podatkov fizičnih in pravnih oseb iz konkretne zadeve ali podatkov, na podlagi katerih bi jih bilo mogoče prepoznati.

Načelno mnenje v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Načelno mnenje