Predsednik Komisije gost okrogle mize ob jubileju ZDIJZ

Sogovorniki so se strinjali, da je eden od glavnih namenov ZDIJZ možnost nadzora javnosti nad delovanjem javnega sektorja, saj transparentnost informacij povečuje odgovornost nosilcev odločanja v javnem sektorju in zmanjšuje korupcijska tveganja. Dr. Robert Šumi je transparentnost označil kot normativni sestavni del ustavnega načela demokratičnosti. Prav transparentnost je nujni pogoj za ohranjanje in razvijanje koncepta odgovornosti nosilcev javnih funkcij, varuhov (skrbnikov) javnega interesa in odločevalcev. 

Ob tem je poudaril vlogo države pri aktivnem prizadevanju za obveščenost javnosti, ne samo preko sistemske zagotovitve dostopa do informacij javnega značaja, temveč tudi preko samoiniciativnega posredovanja določenih informacij, ki bi morale ali bi lahko bile javne, javnosti. Zakoni, kot so ZDIJZ, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) in Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), morajo po njegovih besedah na eni strani vsebinsko zaobjeti načelna izhodišča za razumevanje instituta informacij javnega značaja in na drugi strani točno opredeliti tudi, kaj v ta okvir ne sodi.

Zaveza k javnosti delovanja Komisije

Senat Komisije se je k javnosti delovanja Komisije zavezal že v svoji viziji maja 2020, v okviru katere je posebej izpostavil pomen ozaveščanja na vseh ravneh družbe in na drugi strani v okviru preventivne funkcije Komisije. Zavezo k javnosti je natančneje opredelila tudi novela ZIntPK, ki, ob upoštevanju varovanja integritete organov, interesov postopkov, zaščite prijaviteljev ter dostojanstva in pravic oseb v postopkih pred Komisijo, primeroma našteva dokumente za javno objavo, kar zagotavlja javnost in transparentnost dela Komisije.

Prostor za izboljšave

Dr. Robert Šumi je opozoril na nekatera neskladja, ki se pojavljajo med določbami ZIntPK in njihovimi izvajanji v praksi. Komisija je, na primer, dolžna na spletni strani objavljati podatke o spremembah premoženjskega stanja zavezancev (iz prvega odstavka 46. člena ZIntPK), pri vzpostavitvi informacijskega sistema za javno objavo omenjenih podatkov pa se je z vidika varstva osebnih podatkov zavezancev pojavila dilema glede zakonitosti objave posameznih kategorij podatkov o posameznih vrstah premoženja. Zakonodajalec namreč med vrstami premoženja, ki jih Komisija sme javno objaviti, ni določno opredelil kategorij podatkov o vrstah premoženja, kot so umetniška dela, vozila in plovila, starine, dragi kamni in kovine, nakit in podobno. V zvezi s tem se zastavlja vprašanje, katere kategorije podatkov lahko Komisija javno objavlja z vidika varstva osebnih podatkov.

Opozoril je tudi na določena neskladja med posameznimi zakoni, ki jih Komisija zaznava v praksi, na primer med določbami ZIntPK, ki urejajo javno objavo, ter določbami Zakona o medijih, ko je medijem dolžna posredovati odgovore v zvezi z postopki, ki jih vodi, in ZDIJZ, v primeru vloženih zahtev po ZDIJZ. Komisija je tako Ministrstvu za javno upravo že predlagala, naj preuči razmerja med navedenimi zakoni in kot organ, pristojen za sistemsko izvajanje ZDIJZ, skupaj z deležniki, poišče primerno rešitev, ki bo omogočala učinkovito uresničevanje pravic oseb v zvezi z navedenimi pravnimi podlagami.