Strokovno usposabljanje za predsednike in direktorje sodišč ter vodje in direktorje državnih tožilstev

Namestnik Lapornik je najprej predstavil vlogo in namen Komisije ter se nato v nadaljevanju osredotočil na pojem integritete. Opozoril je, da je za učinkovit boj proti korupciji nujno sodelovanje tako države kot družbe, javnega in zasebnega sektorja, kar pomeni, da je za učinkovito preprečevanje korupcije ključna krepitev integritete vseh deležnikov boja proti korupciji. Poudaril je, da je integriteta multidimenzionalen fenomen, ki pomeni skladnost med besedami in dejanji, kar pomeni, da je oseba z integriteto oseba, ki govori to, kar misli, in dela to, kar govori, skladno z moralnimi normami in veljavnim pravom. Integriteta pomeni skupek vrednot, kot so celovitost, skladnost, pristnost, poštenost in verodostojnost ter odsotnost neetičnega ravnanja, s čimer predstavlja nasprotni pol korupciji.

V nadaljevanju je David Lapornik predstavil vpliv integritete na samo vodenje in koncept etičnega vodenja oziroma vodenja z zgledom. Slednje nalaga funkcionarjem oziroma uradnim osebam veliko odgovornost, da so pri svojih dejanjih zavezani transparentnosti in integriteti. Poudaril je, da je integriteta predpogoj za zaupanje, na čemer pa temelji tudi vodenje z zgledom, saj je tam izredno pomembno, da je oseba, ki vodi družbo oseba, ki ji zaposleni zaupajo, kar vpliva na celotno organizacijsko kulturo ter prinaša prednosti celotni organizaciji in družbi. Nadgradnja odločnega etičnega vodenja je namreč profesionalizem, to pa je temelj trajnostnega razvoja družbeno odgovorne, zaupanja vredne organizacije.

Lapornik je v nadaljevanju opozoril še na en pomemben vidik integritete. Slednja namreč predstavlja odločilno vez med teorijo, ki jo predstavljajo sprejeti zakonski in podzakonski akti ter drugi predpisi, in tem, kako stvari potekajo v praksi. Povedal je, da so razlogi za trenutno prevelik razkorak med teorijo in prakso nezrelost, pomanjkanje individualne družbene in politične odgovornosti, indiferentnost še posebno nosilcev javnih funkcij, neobčutljivost oziroma nezahtevnost družbe in podobno.

Ob koncu usposabljanja so slušatelji spoznali še vlogo Komisije kot sistemskega varuha integritete in transparentnosti ter v tej luči institute Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki vplivajo na delo sodnikov in tožilcev: premoženjsko stanje, omejitve poslovanja, darila, protikorupcijska klavzula in izjava o lastniški strukturi, lobiranje in načrt integritete.