Komisija v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje začela z analizo dobaviteljev 26 javnim zdravstvenim zavodom na sekundarni ravni

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je danes skupaj z Ministrstvom za zdravje (MZ) napovedala izvedbo Analize delovanja javnega sektorja na področju zdravstva (Analiza), v kateri bo pregledala dobavitelje na področju nabave medicinske opreme, farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego 26 javnim zdravstvenim zavodom na sekundarni ravni v obdobju od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2022. Komisija bo identificirala tudi tveganja, MZ pa bo poskrbelo za njihovo upravljanje v praksi in sistemsko analitiko pridobljenih podatkov. Namen Analize je prispevati k identificiranju možnosti prihranka porabe javnih sredstev na tem področju, zaradi sodelovanja z MZ se bo povečala tudi verjetnost upoštevanja priporočil Komisije.

Komisija bo z Analizo med drugim odgovorila na vprašanje, ali je mogoče na podlagi podatkov o naročenem blagu opredeliti blago, ki je skupno in enako pri vseh naročnikih in bi bilo smiselno posledično za namen nabave tega blaga pristopiti k skupnim javnim naročilom. Proučila bo sistem identificiranja potreb po nabavi pri naročnikih, zaznave glede izvajanja javnih in evidenčnih naročil pri dobaviteljih, prikaz zneskovnega razmerja ter rangiranje dobaviteljev glede na zneske. V osnutku poročila Analize, ki bo narejeno v najkrajšem možnem času, bo Komisija predstavila stanje javnih in evidenčnih naročil po dobaviteljih, v okviru evidenčnih naročil identificirala področja možnih skupnih nabav in povezala ugotovitve nadzornih organov v omenjenem obdobju na opredeljenem področju.

Komisija in MZ sicer aktivno sodelujeta od julija 2022. Odločitev o izvedbi Analize je senat Komisije sprejel februarja 2023. »Učinkoviti smo lahko zgolj z medsebojnim sodelovanjem, kar na Komisiji vseskozi poudarjamo. Glede na tokratno neposredno sodelovanje z MZ menimo, da se bo s tem povečala tudi verjetnost upoštevanja naših priporočil, ki smo jih od leta 2004 na področju zdravstva izdali več kot 40, ki pa v praksi večinoma niso zaživela,« je ob tem povedal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi.

Rezultat analize lahko nakaže tudi možnosti prihranka javnih sredstev, je izpostavila vodja Službe za nadzor na Komisiji Katja Mihelič Sušnik: »V zdravstvu se obrača precejšnja vsota denarja, zato je treba z vsemi možnimi evidencami, s katerimi država razpolaga, identificirati možnosti prihranka javnih sredstev. Od MZ tako pričakujemo, da bo ob koncu Analize storilo korak naprej v praksi in v spremembi sistema zdravstva, ki ga je treba urediti.«

S tem se je strinjal tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, za katerega je sistemska korupcija v zdravstvu problem, ki se pojavlja že zadnjih 15 let: »Tudi sami želimo pogledati v drobovje zdravstvenega sistema, poiskati odgovorne in spremeniti sistem tako, da v tem delu porabe zbranega denarja za zdravstvo ne bomo izgubljali za provizije in dobavitelje, pač pa za optimizacijo zdravstvenega sistema. Na podlagi Analize bomo največja korupcijska tveganja naslovili s sistemskimi spremembami.«