Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Sodišče potrdilo ugotovitve Komisije o kršitvah integritete nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije
Upravno sodišče Republike Slovenije je zavrnilo tožbo nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije Marka Bošnjaka in tako pritrdilo ugotovitvam Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija), da je Bošnjak kršil integriteto po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) s tem, ko nekdanjemu delodajalcu ni želel razkriti posameznih listin oziroma omogočiti preverjanja izvirnosti listin ter podati popolnih pojasnil in informacij v zvezi z oddajanjem premoženja v najem. Ugotovitve o konkretnem primeru so s tem pravnomočne in jih objavljamo v nadaljevanju, skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe in sodbo.
Komisija je postopek zoper Marka Bošnjaka začela junija 2019 na podlagi zahteve Banke Slovenije (BS) za uvedbo postopka zaradi suma kršitev pričakovanega ravnanja funkcionarja BS na osnovi 13. člena takrat veljavnega ZIntPK, z namenom, da se v okviru nadzornih pristojnosti Komisije dodatno preverijo relevantne okoliščine o domnevnih kršitvah funkcionarja. Komisija je zaradi razjasnitve dejanskega stanja v okviru svojih pristojnosti zahtevala in pridobila podatke ter dokumentacijo od Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in Urada predsednika Republike Slovenije.
Senat Komisije je na seji dne 21. 11. 2019 sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru, v katerih je Komisija ugotovila, da je funkcionar BS deloval v nasprotju s pričakovano integriteto funkcionarja, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK. To je storil s tem, ko delodajalcu ob posredovanju pojasnil in dokumentacije dne 22. 5. 2019, 23. 5. 2019 in 30. 5. 2019 ni želel razkriti posameznih listin oziroma omogočiti preverjanja izvirnosti listin ter podati popolnih pojasnil in informacij, s katerimi bi se nesporno in brez vsakega dvoma lahko zavrnili očitki v povezavi z domnevnimi kršitvami iz pristojnosti FURS v povezavi s pravočasnostjo napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter posledično plačila navedenega davka.
Bošnjak je zoper ugotovitve Komisije sprožil upravni spor, pretekli teden, v začetku februarja 2023, pa je Komisija prejela sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki je tožbo zavrnilo in v celoti potrdilo odločitev Komisije – tako v postopkovnem kot vsebinskem smislu. S tem so ugotovitve postale pravnomočne. Z namenom vzpostavitve ustreznih standardov delovanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje Komisija zato objavlja Ugotovitve o konkretnem primeru, skupaj z izjasnitvijo, kot to določa šesti odstavek 11. člena ZIntPK, in sodbo sodišča.
Komisija postavlja standarde ravnanj funkcionarjev
Upravno sodišče Republike Slovenije je s tokratno sodbo ponovno potrdilo, da je Komisija kot samostojen in neodvisen organ primarno pristojna za razlago pojma integritete iz 3. točke 4. člena ZIntPK. Kot je pojasnilo že v sodbi I U 1726/2019-10 z dne 17. 9. 2020, je zakonski pojem pričakovanega delovanja oziroma integritete vsebinsko odprt in prepuščen v opredelitev Komisiji, ki s tem tudi postavlja standarde ravnanj funkcionarjev kot predstavnikov oblasti.
Sodišče je v sodbi tudi jasno zapisalo, da se »integriteta poklicnega funkcionarja ne nanaša zgolj na njegovo poklicno delovanje, temveč tudi na določena zasebna ravnanja, med katera, po oceni sodišča, vsekakor sodi tudi vprašanje plačevanja davčnih obveznosti od dohodkov iz zasebnih poslov«. Po mnenju sodišča se pričakovana ravnanja funkcionarja morajo raztezati in se upravičeno raztezajo tudi na zasebna ravnanja, med katera sodi tudi vprašanje plačevanja davčnih obveznosti (ki se v pravni državi pričakuje od vseh davčnih zavezancev), brez prikrivanja določenih informacij. S tem je sodišče pritrdilo mnenju Komisije, da je integriteta organizacije odvisna tudi od integritete posameznika.
Sodba sodišča je precedenčni primer sodne prakse, s katero se neplačevanje davčnih obveznosti tako pridružuje že zaznanim konkretnim ravnanjem kršitev integritete, kot so zavajanje oziroma laži, nedovoljeno vplivanje, privilegiranje ipd. To je sicer že 21. pravnomočna kršitev integritete, ki jih je v zadnjem obdobju ugotovila Komisija zoper ministre, državne sekretarje, župane ipd., s čimer se oblikujejo ustrezni standardi integritetnega ravnanja v praksi.