Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Z novim Kodeksom do integritete, strokovnosti in transparentnosti na lokalni ravni
Komisija za preprečevanje korupcije, Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Združenje nadzornikov Slovenije in Združenje občin Slovenije smo skupaj pristopili k oblikovanju Kodeksa upravljanja za družbe s kapitalsko udeležbo lokalnih skupnosti (Kodeks), ki bo začel veljati 1. januarja 2023. To je že četrta kodifikacija priporočene dobre prakse korporacijskega upravljanja in je nekakšen odgovor na izzive, s katerimi se družbe s kapitalsko udeležbo lokalnih skupnosti srečujejo zaradi posebnosti svojega upravljanja. V tokratni izpostavljeni temi smo se o tem, komu bo Kodeks najbolj v pomoč, kaj sploh je njegov namen in od kod izvira potreba po njem, pogovarjali z vodjo Službe za nadzor na Komisiji za preprečevanje korucpije (KPK) Katjo Mihelič Sušnik, predsednikom Združenja nadzornikov Slovenije Gorazdom Podbevškom (ZNS), višjim svetovalcem pri Združenju mestnih občin Slovenije Milodragom Draganićem (ZMOS) in vodjo Skupne občinske uprave Maribor Zorico Zajc Kvas (SOS).
Prispevek je del spletnega novičnika Komisije, ki naročnike vsak mesec obvešča o našem delu ter ostalih aktualnih informacijah s področja našega delovanja in pristojnosti. Na VESTniK se lahko prijavite na tej spletni povezavi.
Gospod Podbevšek, zakaj pobuda za pripravo novega Kodeksa?
ZNS: Ko smo oblikovali zadnji Kodeks korporacijskega upravljanja za nejavne družbe, se pravi za družbe, ki so zavezane reviziji, niso pa na organiziranem trgu in niso državne družbe, se je izkazalo, da v Republiki Sloveniji obstaja še en segment gospodarskih družb, ki imajo svoje posebnosti in so na neki specifični točki razvoja korporacijskega upravljanja. To so družbe v lasti lokalnih skupnosti, ki so po terminologiji zakona o gospodarskih javnih službah javna podjetja in pri katerih pride do posebnosti, ker so družbeniki v njih občine. Izkazalo se je, da je razvoj korporacijskega upravljanja v nekaterih teh družbah na relativno nizkem nivoju in da je treba obvladovati tipična tveganja korporacijskega upravljanja, ki so morda v državnih družbah z regulativo že do neke mere obvladana. Potem so s spremembo Zakona o gospodarskih družbah te družbe postale subjekti v javnem interesu in so dobile še dodatne zahteve na področju korporativnega upravljanja. Zato smo pristopili k posebnemu kodeksu za te družbe in ta je zdaj v fazi javne razprave.
Zakaj pa so ZMOS, KPK in SOS pristopile k pripravi Kodeksa?
ZMOS: ZMOS si na različnih področjih stalno prizadeva za spoštovanje veljavne zakonodaje in s tem namenom organizira ali soorganizira za svoje članice in širše izobraževalne delavnice. Z njimi bodisi na preventivni ali informativni način spodbuja tudi k spoštovanju določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) in gospodarske zakonodaje ter tako med drugim k splošnemu dvigu korporacijske kulture upravljanja v javnih občinskih zavodih oziroma družbah.
KPK: Družbe v lasti občin so v skladu z določbami ZIntPK del javnega sektorja ter s tem podvržene nadzoru KPK (in drugih nadzornih institucij) in javnosti, zato morajo pri svojem delovanju in poslovanju poleg zakonskih določb upoštevati tudi najvišje standarde korporacijske integritete in transparentnosti. Kodeks za občinske družbe ter njihove organe upravljanja, vodenja in nadzora predstavlja dobrodošlo vodilo in pomoč pri doseganju tega cilja.
SOS: Osnovni razlog za pristop k pripravi Kodeksa je odziv na zaznano potrebo po vzpostavitvi uniformiranega, transparentnega in razumljivega sistema upravljanja gospodarskih družb v občinski lasti.
Kaj so po vaših izkušnjah posebni izzivi družb s kapitalsko udeležbo lokalnih skupnosti na področju upravljanja?
ZNS: Konkreten izziv je bil na primer nezdružljivost funkcij. Po ZIntPK so funkcije političnih funkcionarjev nezdružljive s članstvom v organih upravljanja in nadzora gospodarskih družb in to se je skušalo sanirati na način, da so družbe ustanavljale nadzorne svete, niso pa vse primerno porazdelile pristojnosti nadzora med skupščino in nadzornim svetom. Posledično zato niso usklajene z zakonodajo na tem področju, predvsem pa v praksi nadzorni svet, ki nima kadrovskih pristojnosti na področju kadrovanja uprave, ne more normalno nadzirati družbe. Poleg tega smo zaznali akutne težave na področju neodvisnosti organov. Percepcija vloge županov in lokalnih funkcionarjev tudi na področju nadzora, zbiranja direktorja, poseganja v posamezne posle je napačna. Dogajajo se prakse, kjer so bila tveganja iz tega naslova, iz naslova klientelizma in korupcije. Obvladovanje nasprotij interesov je bilo absolutno na prenizki točki. Vsi vidiki korporacijskega upravljanja, pristojnosti skupščine, nadzornega sveta, uprave, odnosi med vsemi temi organi, normalni postopki sprejemanja odločitev v vseh organih, zagotavljanje njihove ustrezne sestave po objektivnih kriterijih – vse to so bili izzivi, pri katerih poskušamo tem družbam s Kodeksom ponuditi neke priporočene prakse, s pomočjo katerih bodo naslovili te izzive.
ZMOS: Deloma je odgovor impliciran v zgornji navedbi, dopolnimo ga lahko s tem, da si želimo ob vsakokratnih menjavah vodstev oziroma uprav javnih zavodov zadostiti ciljem transparentnega, gospodarnega in strokovnega vodenja s strani kompetentnih posameznikov. Osnovni principi upravljanja javnih zavodov v javnem prostoru morajo namreč biti deležni upoštevanja enako skrbnih pravil korporacijskega upravljanja kot doseganja ostalih ciljev, ki praviloma tudi presegajo zgolj ekonomski vidik poslovanja, a vedno na temelju zakonitega ravnanja.
KPK: Na KPK se z družbami v lasti občin srečujemo predvsem pri obravnavi sumov kršitev nasprotja interesov, sumov opravljanja nezdružljivih funkcij in sumov izvajanja nedovoljenih ali nezakonitih vplivov, hkrati pa v okviru obravnave zadev zaznavamo tudi nepoznavanje pristojnosti posameznih organov upravljanja, vodenja in nadzora. Pravila korporacijskega upravljanja v celoti so po naši oceni na lokalnem področju manj poznana in posledično upoštevana, nikakor pa manj pomembna v okviru odgovornega zagotavljanja opravljanja javnih storitev, zato njihovo dosledno upoštevanje tem družbam zagotovo predstavlja svojevrsten izziv.
SOS: Kot posebni izziv upravljanja tovrstnih družb bi izpostavila mnogokrat medobčinsko razpršeno lastništvo ter vpliv političnih sprememb na zasledovane vizije.
Komu bo Kodeks najbolj koristil?
ZMOS: Glede na to, da največkrat k omenjenim delavnicam in izobraževanjem pritegnemo kar najširši krog zaposlenih na občinah, tudi člane občinskih svetov in drugih organov, verjamemo, da bo Kodeks kot priročnik v omenjenem tematskem sklopu koristil tako njim kot vsem, ki so posredno ali neposredno vpleteni v imenovanje, delovanje in nadziranje uprav teh družb, javnih zavodov, kot tudi samim organom upravljanja.
KPK: Menim, da bo Kodeks koristil tako občinam kot lastnicam družb kot predstavnikom v organih nadzora in upravljanja teh družb, saj jim poleg zakonskih in podzakonskih aktov podaja praktične napotke za uresničevanje cilja odgovornega ravnanja.
SOS: Ocenjujem, da bodo načelna priporočila, ki naj bi se jim sledilo po načelu »spoštuj in pojasni«, dobrodošel doprinos za vse deležnike, tako organe upravljanja in nadzora kot predstavnike lastnikov.
Kaj konkretno od njega pričakujete z vidika doprinosa za "vašo javnost" oziroma deležnike?
ZNS: Na koncu pričakujemo, da bodo družbe bolje upravljane in da bodo posledično bolje poslovale, kar ni le v interesu družb, ampak tudi občin ustanoviteljic.
KPK: Pričakujem, da bo Kodeks pripomogel k temu, da bodo družbe v lasti občin področjem, ki jih naslavlja, namenila več pozornosti in s tem v svoje delovanje vnesla standarde integritete, profesionalnosti in odgovornosti.
ZMOS: “Naša javnost” so poleg navedenih skupin deležnikov pravzaprav občani, posledično davkoplačevalci, ki si zagotovo zaslužijo najboljšo možno raven upravljanja z javnimi sredstvi, ki so zaupana v upravljanje javnih zavodov. Pričakujemo višjo raven poslovne in družbene osveščenosti glede upravljanja s sredstvi, ki so dana v upravljanje tem družbam.
G. Draganić, menite, da bo Kodeks pripomogel pri boljšem poslovanju podjetij in samem bolj strokovnem poslovanju predstavnikov občin?
ZMOS: Kodeks je priporočilne narave in vse je odvisno od njegove dejanske uporabe v praksi. Verjamemo, da bo v okoljih, kjer bodo določila Kodeksa spoštovana, to doprineslo tudi k strokovnosti, transparentnosti in integriteti udeležencev v procesih upravljanja družb s kapitalsko udeležbo lokalnih skupnosti.
Bi izpostavili še kaj, česar nismo naslovili?
ZNS: Praksa korporacijskega upravljanja v občinskih družbah se lahko izboljša samo, če bodo občinski funkcionarji to iskreno želeli. Nobeno priporočilo ne more pomagati, če ni prizadevanja z njihove strani. Pred lokalnimi volitvami pozivamo nosilce političnih oblasti, naj bo iskrena volja, da te oblasti ne bodo zlorabljali, ampak jo bodo uporabljali za dobro družbe in posledično dobro skupnosti, ki jo zastopajo. Upam, da bo del pozornosti v samih kampanjah namenjen tudi temu, da bodo novo izvoljeni razumeli, zakaj je v njihovo korist, da se upravljanje občinskih družb dvigne na višji nivo, in da bodo iskreno skušali implementirat priporočeno prakso.
ZMOS: Jaz bi ob tem omenil dosedanje uspešno sodelovanje med KPK in ZMOS, ki sta že s preteklimi preventivnimi delavnicami za predstavnike mestnih občin izvajala del tega poslanstva, zajetega v Kodeksu.
KPK: Naj še dodam, da so ravnanja posameznikov tista, ki tudi v družbah v lasti občin odražajo odnos do uveljavljanja standardov, ki jih naslavlja Kodeks. Naj bo ta sprejet kot pripomoček pri doseganju delovanja družb v skupno dobro občanov.
Poziv k javni razpravi
Vljudno vabljeni, da svoje pisne pripombe in predloge (opremljene s podatki: ime, priimek, naziv organizacije) posredujete do 21. oktobra 2022 na elektronski naslov: info@zdruzenje-ns.si.