Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Sodelovanje Komisije na posvetu Profesionalizacija zakonitega lobiranja
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) dr. Robert Šumi in vodja Službe za preventivo na Komisiji mag. Vita Habjan Barborič sta danes v Državnem svetu sodelovala na posvetu Profesionalizacija zakonitega lobiranja. Posvet sta kot prvega od številnih prihodnjih dogodkov na tem področju soorganizirala Državni svet Republike Slovenije in Združenje za zakonito lobiranje Slovenije s ciljem povečati razumevanje lobiranja in potrebo lobiranja v demokratični družbi ter stremljenje k profesionalizaciji le-tega.
Na posvetu so sodelovali številni slovenski in tuji strokovnjaki (iz Belgije, Avstrije, Nemčije, Švice in Nizozemske), ki so odstrli pogled na regulacijo lobiranja in težave v zvezi z njim. Številni med njimi so izpostavili potrebo po zakonski redefiniciji lobiranja – ta je trenutno del Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), kar namiguje na slabšalni – koruptivni prizvok lobiranja, da je posledično pri nas lobiranje pogosto razumljeno kot nekaj negativnega (zmerljivka, žaljivka), v tujini pa demokratična vrednota, ter da je razkorak med registriranimi in dejanskimi lobisti precejšen – v registru lobistov, ki ga je kot zelo pomembnega označil predsednik Združenja za zakonito lobiranje Slovenije Mihael Cigler, je le 83 lobistov, dejansko pa jih je več tisoč.
Regulacija in slab ugled lobiranja
O slabem ugledu lobiranja v javnosti je v svojem nagovoru spregovoril tudi dr. Šumi. Opozoril je, da do tega prihaja zaradi nedoslednega spoštovanja zakonskih obveznosti tako lobirancev kot lobistov in interesnih organizacij. Izpostavil je, da veliko škode njegovi družbeni sprejemljivosti in ugledu lobistov naredijo medijska poročanja o obstoju nejavnih stikov med najbolj izpostavljenimi odločevalci javnega sektorja in zastopniki parcialnih interesov zasebnega sektorja, o katerih se ni poročalo Komisiji. Pri tem je ključnega pomena, da je poročanje o stiku in s tem transparentnost lobiranja zaradi nejavne narave stikov vedno zgolj odločitev lobista in lobiranca ter njune integritete. Drug razlog za slab ugled lobiranja, ki ga je izpostavil dr. Šumi, je pojav t. i. nezakonitih lobistov, oseb, ki ne izpolnjujejo zakonskih kriterijev za lobista.
»Regulacija lobiranja, kot je urejena v Sloveniji, je postavila družbo na test zrelosti. Ko bodo lobiranci in lobisti uvideli, da so škarje in platno za izboljšanje ugleda lobističnih aktivnosti v njihovih rokah in da je pot do ugleda lobiranja dejansko nezapletena in dosegljiva, saj temelji na integriteti posameznika in opozarjanju na neintegritetne prakse drugih, se bo krivulja družbene sprejemljivosti lobiranja nedvomno obrnila v pozitivno smer,« je zaključil dr. Šumi.
Komisija dosledno izvaja zakon
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je v svojem nagovoru omenil nejasnosti pri izvajanju določb ZIntPK glede na priporočila, ki so jih v Državnem svetu prejeli od Komisije. Na to je Robert Šumi odvrnil, da Komisija le (dosledno) izvaja ZIntPK, pri čemer je zavezana integriteti, transparentnosti in pravni državi: »Če se kdor koli z našimi ugotovitvami ne strinja, ima možnost nagovoriti za to ustrezne institucije. Glede ustavne presoje omenjenih problematičnih členov ZIntPK, ki trenutno poteka na pobudo Državnega sveta, pa bo odločilo Ustavno sodišče.«
Ko so parcialni interesi nad javnim
Oba predstavnika Komisije, tudi mag. Vita Habjan Barborič v delu okrogle mize dogodka, sta omenila pomen vključevanja javnosti in možnosti javne razprave pred sprejemom odločitev javnega pomena kot mehanizem krepitve demokracije in aktivne participacije državljanov. »Javna razprava predstavlja kanal za predstavitev in uveljavljanje zasebnih interesov, s čimer so lahko tudi potrebe interesnih organizacij zasebnega sektorja po vplivanju na javne odločitve zadoščene do te mere, da ni razloga za (poskuse) nezakonitega vplivanja zasebnega sektorja izven javne razprave oz. vsaj ne v večji meri,« je izpostavil predsednik Komisije. Mag. Vita Habjan Barborič pa je v razpravi poudarila, da je dolžnost javnega sektorja ne glede na izvršene vplive še vedno sprejemati odločitve, ki so izključno v javnem interesu, ter s tem ohranjati integriteto in verodostojnost svojih odločitev: »Odločevalci morajo iziti iz sive cone odločanja, ko nekateri zaradi preteklih poznanstev izkoristijo dostop do centrov odločanja, politika pa nato zasleduje parcialne interese in ne javnega. S tem pa zaidejo na polje korupcijskih tveganj.«
Posnetek celotnega posveta je dostopen na tej spletni povezavi.
