Pojasnilo o javni objavi podatkov o spremembah premoženjskega stanja

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je v februarju vzpostavila javno objavo sprememb premoženjskega stanja nosilcev najvišjih funkcij v državi, kot to določa novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).

Način trenutne objave sprememb premoženjskega stanja je začasen – tako z vsebinskega kot s tehničnega vidika. Komisija namreč zaradi nedorečenosti zakonskih določb, ki določajo nabor javno objavljenih podatkov o spremembah premoženjskega stanja, pri pripravljavcu zakona, Ministrstvu za pravosodje, in Informacijskemu pooblaščencu še preverja, katere kategorije se lahko objavijo, da bo uresničen namen zakona in da bo objava tudi v skladu z drugo zakonodajo, predvsem s področja varstva osebnih podatkov.

Trenutno se tako podatki objavljajo na način tabelarnega prikaza in v bolj skopi različici, saj določene informacije zaradi varstva osebnih podatkov niso prikazane. Zakonski rok za javno objavo je 30 dni po poročanju sprememb posameznega zavezanca, kar je za prve zavezance pomenilo v začetku februarja. Podatki se glede na prejeta poročila zavezancev sproti dodajajo. Komisija si želi, da bo po razjasnitvi dilem s pristojnim ministrstvom in Informacijskim pooblaščencem mogoče vzpostaviti način objave, ki bo v večji meri zasledoval zakonski namen – to je krepitev transparentnosti in zaupanja javnosti v nosilce javnih funkcij – in ki bo tudi za javnost bolj prijazen, to je v elektronski obliki.

Kaj obsega javna objava sprememb premoženjskega stanja

ZIntPK določa skupine zavezancev (nosilcev najvišjih funkcij v državi), za katere se v skladu s 46. členom ZIntPK podatki o spremembah premoženja javno objavijo. To so:

– poslanci državnega zbora,
– predsednik državnega sveta,
– predsednik republike,
– predsednik vlade,
– ministri,
– državni sekretarji,
– poklicni in nepoklicni župani in podžupani,
– člani sveta Banke Slovenije,
– funkcionarji samostojnih in neodvisnih državnih organov, ki opravljajo naloge predstojnika organa ali njegovega namestnika,
– sodniki ustavnega sodišča.

Podatki o spremembah premoženjskega stanja za navedene zavezance bodo objavljeni še leto dni po prenehanju opravljanja funkcije posameznega zavezanca.

Katere spremembe poročajo zavezanci

Pri javni objavi podatkov gre torej za spremembe premoženjskega stanja, ki so jih bili za lansko leto zavezanci dolžni poročati do 31. januarja 2022, od letos pa novi obrazci za poročanje na eUpravi omogočajo tudi sprotno poročanje sprememb (torej tudi med letom, takoj ko nastane sprememba v premoženju). Poudarjamo, da ne gre za objavo celotnega premoženjskega stanja, pač pa zgolj sprememb v času opravljanja mandata.

Spremembe premoženja so zavezanci dolžni poročati skladno z drugim odstavkom 42. člena ZIntPK. Pri premoženju, ki se skladno s tem odstavkom prijavi le, če presega določeno vrednost, je zavezanec kot spremembo dolžan prijaviti povečanje premoženja, s katerim doseže prag za prijavo posamezne vrste premoženja. Pri že prijavljenih enotah premoženja pa sporoči spremembo, ko se premoženje poveča ali zmanjša za več kot 10.000 evrov. V primeru, da zavezanec nima sprememb oz. jih ima pod navedenim pragom, o njih ne poroča.