Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Komisije slabša ocena Slovenije v Indeksu korupcije ne preseneča
Slabša ocena Slovenije v Indeksu zaznave korupcije (CPI 2021), ki ga je danes objavila nevladna organizacija Transparency International, Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) ne preseneča. Najslabši rezultat po letu 2013 odraža to, na kar na Komisiji že ves čas opozarjamo: da je razkorak med teorijo in prakso v preprečevanju korupcije prevelik.
Slovenija je tokrat na lestvici nazadovala za tri točke (dosegla jih je 57) oz. šest mest (s 35. je padla na 41.). Tako malo točk smo nazadnje dosegli leta 2013, ko smo se uvrstili na še slabše, 43. mesto. Povprečna ocena držav članic Evropske unije v letošnjem indeksu je sicer 64 točk, Slovenija je tako zopet v spodnji polovici ocenjenih držav v EU.
Indeks zaznave korupcije 2021 v Evropi. Vir: Transparency International
Indeks zaznave korupcije odraža zaznavo stopnje korupcije v javnem sektorju v posamezni državi. Rezultat 0 pomeni visoko koruptivnost države, rezultat 100 pa »zelo čisto« državo.
Že v Tednu boja proti korupciji ob koncu leta 2021 smo opozorili, da se v Sloveniji po nekaterih ocenah v koruptivnih dejanjih letno izgubi kar 3,5 milijarde evrov oz. 7,5% slovenskega BDP. Rezultati CPI 2021 kažejo, da tudi gospodarstveniki, analitiki in strokovnjaki zaznavajo, da se v javnem sektorju izgubi veliko denarja. Posledično vsi skupaj izgubljamo na vseh ravneh – na področjih zdravstva, sociale, izobraževanja, pri hitrejšem razvoju države oziroma pri dvigu kakovosti življenja.
Rešitve so tako kratko- kot dolgoročne
Za izboljšanje stanja na področju korupcije morajo biti aktivnosti zasnovane tako kratko- kot dolgoročno. Kot projekta z učinki na dolgi rok na Komisiji prednostno izvajamo dva. Prvi je projekt Integriteta: skupni cilj generacij, v katerem za odgovorno in integritetno ravnanje posameznikov v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za izobraževanje, Zavodom za šolstvo ter vzgojno-izobraževalnimi ustanovami soustvarjamo vsebine za odgovorne državljane že od malih nog. Kako bomo kot družba dojemali pomen integritete in nedopustnost koruptivnih ravnanj, je namreč odvisno od vsakega od nas. Drugi projekt je prenova Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, ki določa politiko in sprejema programe na področju preprečevanja korupcije. Politična volja pri nujni prenovi tega strateškega dokumenta bo pokazatelj pripravljenosti odgovornih na spremembe.
Seveda pa je tudi na kratek rok mogoče doseči premik na bolje. Za to so nujne učinkovite nadzorne institucije, med njimi Komisija. Učinkoviti pa smo lahko le, če so naše ugotovitve spoštovane in imajo prave posledice. Če teh ni, če naše ugotovitve izzvenijo v prazno, so ignorirane ali celo sprožajo plaz neosnovanih diskreditacij, se to lahko odraža le v nižanju demokratičnih standardov in porastu zaznave korupcije. Pomemben dejavnik vzpostavitve ustreznih etičnih in moralnih standardov družbe je tudi vodenje z zgledom – kakršna bo oblast, takšno bo delovanje celotne družbe. Dokler bo integriteta pri nas razumljena zgolj kot nadstandard, ne moremo pričakovati napredka. In nenazadnje je tu vidik, ki ga na Komisiji nenehno izpostavljamo: aktivno upravljanje s korupcijskimi tveganji, zaznanimi v javnih naročilih, postopkih kadrovanj in na številnih drugih področjih, kjer so naša opozorila prevečkrat preslišana.
Priložnost za biti boljši
Supervolilno leto, ki je pred nami, je zato priložnost za vse, ki bodo krojili slovenski politični prostor, da besede prenesejo v dejanja, s svojim delovanjem drugim predstavljajo zgled ter prispevajo h krepitvi integritete, odgovornosti in transparentnosti. To je predpogoj zakonitega, strokovnega in etičnega delovanja javnega sektorja, pa tudi skupnosti na splošno. Le tako lahko gradimo boljšo družbo in približamo razvoj Slovenije državam, ki jih imamo za zgled in so tudi v CPI 2021 pred nami; v Evropi so najboljše Finska, Danska, Švedska in Norveška, med prvo deseterico sveta je tudi Nemčija, pred nami pa je tudi Avstrija, kjer se je lani pokazalo, kaj integriteta v politiki pomeni v praksi. Integriteta mora postati standard tudi pri nas, saj si Slovenija to zasluži.