Ocena stroškov korupcije v Sloveniji

Raziskava raziskovalnega centra evropskega parlamenta (European Parliamentay Research Service), ki jo je leta 2016 izvedel RAND Europe, ugotavlja, da je strošek korupcije na ravni Evropske unije nekje med 180 in 990 milijardami EUR BDP. Iz omenjene raziskave Evropska stranka zelenih (European Greens) leta 2018 ugotavlja, da je strošek okoli 1000 milijard EUR na letni BDP EU. Ker je BDP Slovenije 0,35% BDP EU, lahko sklepamo, da je strošek korupcije v Sloveniji 3,5 milijarde EUR.

To je najmanj optimističen scenarij. Vendar pa je bolj kot na številki, ki je zgolj ocena in prav gotovo ne povsem natančna, saj je dejansko korupcijo težko izmeriti, poudarek drugje: da bi namesto “koruptivnega” denarja lahko imeli številne druge, za družbo koristnejše in pomembnejše dobrine in projekte. Na Komisiji smo na podlagi ocene 3,5 milijard evrov izračunali, kaj vse bi lahko imeli, če ne bi bilo odtekanja denarja v koruptivne roke.

Ocena stroškov korupcije – osnovne vrednosti kategorij

Letni ‘bonus’ – enkratni dodatek na prebivalca Slovenije: 1.661,12 €

Prvega julija 2021 je bilo v Sloveniji 2.107.007 prebivalcev. Pri 3.500.000.000 € prebivalec torej lahko prejme 1.661,12€ enkratnega dodatka poleg običajnih prejemkov.

Povprečni letni izdatki na gospodinjstvo: 2.736 €

Leta 2018 so povprečni letni izdatki gospodinjstva za stanovanje, vodo, elektriko, plin in drugo gorivo znašali 2.736 €. Istega leta je bilo teh gospodinjstev 824.618 in bi torej na posamezno odpadlo 4.244,39 €. To pomeni, da bi lahko zadevne stroške s tem denarjem krili več kot leto in pol;

Pokojnina – MESEČNO povišanje pokojnin glede na št. upokojencev: za 465,99 €

Septembra 2021 je bilo prejemnikov pokojnine v Sloveniji 625.902. To pomeni, da bi vsak od njih lahko prejel dodatnih 465,99 € mesečno;

1 km avtoceste na Koroško: 24.347.826 €

Avtocestni krak od Šentruperta do Slovenj Gradca bo dolg 34,5 km. Predvideni strošek gradnje naj bi bil po podatkih Ministrstva za finance 963 mio €. To pomeni, da je strošek gradnje na kilometer 27.913.047 € in bi torej s 3.500.000.000 € zgradili 125,4 km, kar predstavlja 3,6 avtocestne krake do Koroške;

Izgradnja urgentnega centra: 6,5 mio €

Urgentni center ptujske bolnišnice bo stal 6,5 mio €; toliko je stal tudi urgentni center v Šempetru pri Novi Gorici. Za 3.500.000.000 € bi lahko zgradili 538 urgentnih centrov;

Izgradnja neprofitnih stanovanj: strošek 1 stanovanja za 2,5 člansko družino cca. 175.000 €

Povprečna velikost slovenskega gospodinjstva obsega 2,46 člana. Normativ za 2,5 člansko družino bi bil okoli 55 m2. Soseska Novo Brdo je relativno nova in ima 498 stanovanj, verjetno večinoma take ali malo večje površin. Njena izgradnja je stala 86,92 mio €, kar znaša 174.538,15 € na stanovanje.  Za 3.500.000.000 € bi jih lahko zgradili 20.053;

Razvojni projekti: seznam nekaterih razvojnih projektov, ki so predvideni v državnem Načrtu za okrevanje in odpornost (razvojne investicije iz sredstev za okrevanje po Covidu)

* nova sodna stavba v Ljubljani: 114 mio €;
* novi zapori: 195 mio €
* odlagališče za nizko in srednje radioaktivne odpadke: 192 mio €
* nova povezava Divača-Koper: 1.292 mio €
* drugi tir Divača-Koper: 437 mio €
* 3. razvojna os – avtocesta Šentrupert-Slovenj Gradec: 963 mio €;
* 3. razvojna os – avtocesta Novo mesto-Maline s predorom pod Gorjanci: 333 mio €.

Skupno 3.526.000.000 €.

Prag revščine: dohodek 8.864 € letno

Prag tveganja revščine za posameznika je letni dohodek 8.864 €. Takih oseb je v Sloveniji 254.000. Dali bi jim lahko 13.779,53 € na osebo, kar pomeni, da bi se tudi ob predpostavki 0 € dohodka vse med njimi dvignile nad prag revščine;

Letovanje otrok iz socialno ogroženih družin: 12-dnevno letovanje – 350 €/otroka

Ekonomska cena 12-dnevnega letovanja za socialno ogrožene otroke je bila l. 2016 350 € na otroka. To pomeni, da bi lahko táko letovanje plačali 10.000.000 otrokom;

Topla malica (kosilo) za otroke iz socialno ogroženih družin:

Zakon o šolski prehrani določa enotno ceno malice v osnovnih in srednjih šolah 0,9 € za osnovne, 2,73 € za srednje šole. Ceno kosila določa vsaka šola sama. Po pregledu nekaj cenikov osnovnih šol, je strošek tople malice/kosila okoli 3 € na otroka, cena tople malice srednjih šol pa do 2,73 €. Število šolskih dni znaša približno 190 dni tako v osnovni kot v srednji šoli. Število učencev/-k v šolskem letu je bilo 190.200, kar pomeni okoli 36.180.000 obrokov za skupno 108.540.000 € kosil, in 72.738 dijakov/-inj, kar pomeni okoli 13.820.220 obrokov za skupno 37.729.200,60 €. Skupni strošek malic za učence/-ke in dijake/-inje je torej 146.269.200,6 €, kar pomeni, da bi lahko tople malice v celoti financirali skoraj za 24-kratno osnovnošolsko in srednješolsko populacijo;

Stroški ZZZS: 3.342.600.000 €

V l. 2020 je imel ZZZS za 3.342.600.000 € odhodkov, torej bi 3.500.000.000 € zadoščalo za leto in osem dni financiranja ob nespremenjenih povprečnih potrebah in cenah.