Odziv Komisije na objave pogovora na temo Term Čatež

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) v funkciji krepitve integritete in pravne države ter preprečevanja korupcije opozarja na nesprejemljivost in nedopustnost ravnanj, kakršna je prikazal včerajšnji prispevek na POP TV o pogovoru med tedanjim ministrom za gospodarstvo (oziroma sedanjim ministrom za okolje in prostor) in solastnikom družbe Terme Čatež.

Čeprav gre za dogodek izpred več kot deset let, ki ga Komisija zaradi časovne oddaljenosti v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi ne more več obravnavati, pa ravnanje, kot je prikazano v objavljenem prispevku, terja odziv. Če so objavljeni posnetki pristni, je namreč takšno ravnanje javnega funkcionarja absolutno nesprejemljivo, in sicer iz več razlogov, ki jih pojasnjujemo v nadaljevanju.

Kakršno koli napeljevanje h kršitvi zakonskih določb ali drugih veljavnih pravnih aktov je za javnega funkcionarja nedopustno. Od najvišjih funkcionarjev se pričakuje zakonito in odgovorno ravnanje; ne le to, pričakuje se ravnanje, ki bo zgled delovanja javnega sektorja in zgled vsem državljanom. Višji položaj, ki ga zaseda posameznik, ne prinaša namreč le večje moči odločanja, pač pa tudi večjo odgovornost do zaposlenih, organizacije in celotne družbe.

Tovrstno neetično ali nezakonito vplivanje na poslovanje gospodarskih družb oziroma upravljanje z njimi lahko predstavlja prekoračenje pooblastil in pristojnosti ter poseganje v pristojnosti drugih subjektov. Takšna ravnanja Komisija v skladu s svojimi pristojnostmi obravnava v okviru instituta kršitve integritete. Gre namreč za ravnanja, ki vzpostavljajo dvom v poštenost, zakonitost, nepristranskost, objektivnost in transparentnost dela nosilca javnih pooblastil, posledično pa se zmanjša tudi zaupanje v delo vseh organov javnega sektorja.

Komisija sicer že vrsto let spremlja upravljanje kapitalskih naložb države (DUTB, SDH, predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu …), pri čemer zagovarja najvišjo stopnjo transparentnosti in sledljivosti postopkov, omejevanje nastanka okoliščin nasprotja interesov ter ustrezno ločitev politike od stroke z namenom njihovega neodvisnega izvajanja zakonskih pooblastil in opravljanja javnih nalog.

Presoja nezakonitosti tovrstnih ravnanj spada tudi v pristojnost drugih organov, ne le Komisije. Komisija sicer obžaluje, da osebe, ki razpolagajo s tovrstnimi posnetki ali drugimi podatki, ki kažejo na kršitve zakonov, le-teh ne predstavijo oziroma predložijo pristojnim organom ali javnosti takoj oziroma vsaj v okviru rokov, v katerih pristojne institucije lahko takšno ravnanje tudi obravnavamo. Osebna integriteta najvišjih nosilcev javnih pooblastil je ključna za učinkovito delovanje države v javnem interesu in v dobro vseh državljanov. Pomembno vlogo pri krepitvi integritete in pravne države ter preprečevanju korupcije pa ima tudi integriteta vsakega posameznika, ki lahko prispeva, da se tovrstna ravnanja pravočasno predstavijo in ustrezno obravnavajo. Le na ta način bomo lahko kot družba omejili oziroma preprečili tovrstne dogovore v ozadju in druga ravnanja, ki ne sledijo javnemu interesu in so v nasprotju s pričakovano stopnjo integritete nosilcev politične oblasti.

Kljub temu, da Komisija tovrstnega ravnanja ne more več obravnavati, pa bi ga morala obravnavati vlada v skladu z njeno zavezo, ki jo je dala, ko je sprejela Etični kodeks funkcionarjev v Vladi Republike Slovenije in ministrstvih. V etičnem kodeksu se je namreč vlada oziroma njeni člani zavezala številnim standardom ravnanja, katerih namen je krepiti lastno integriteto in zaupanje javnosti vanjo ter dajati zgled zaposlenim v javnem sektorju kot tudi širši javnosti.