Ljubljana, 4. december – Zaradi izraženega interesa javnosti in določenih netočnosti, ki se pojavljajo pri poročanju medijev, Komisija za preprečevanje korupcije v nadaljevanju objavlja ugotovitve, ki jih je sprejela v postopku zaradi suma kršitev dolžnega ravnanja funkcionarja Banke Slovenije, in podaja dodatna pojasnila v zvezi s postopkom.
Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je začela s postopkom na podlagi zahteve Banke Slovenije (BS) za uvedbo postopka zaradi suma kršitev dolžnega ravnanja funkcionarja BS, ki jo je BS v juniju 2019 podala na podlagi 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, z namenom, da se v okviru nadzornih pristojnosti komisije dodatno preverijo relevantne okoliščine o domnevnih kršitvah funkcionarja. Komisija je zaradi razjasnitve dejanskega stanja v okviru svojih pristojnosti zahtevala in pridobila podatke ter dokumentacijo od Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) ter Urada predsednika Republike Slovenije.
Senat komisije je na seji dne 21. 11. 2019 sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru, v katerih je komisija ugotovila, da je ravnanje funkcionarja BS, ko delodajalcu ob posredovanju pojasnil in dokumentacije dne 22. 5. 2019, 23. 5. 2019 in 30. 5. 2019 ni želel razkriti posameznih listin oziroma omogočiti preverjanja izvirnosti listin ter podati popolnih pojasnil in informacij, s katerimi bi se nesporno in brez vsakega dvoma lahko zavrnili očitki v povezavi z domnevnimi kršitvami iz pristojnosti FURS v povezavi s pravočasnostjo napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter posledično plačila navedenega davka, v nasprotju s pričakovano integriteto funkcionarja, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.
Komisija v postopku ni preverjala suma kršitev iz pristojnosti FURS, ker za to ni pristojna. Tudi ne držijo navedbe, da obravnavana oseba komisiji ni izročila dokumentov, pač pa ta dokumentov oziroma popolnih informacij in pojasnil ni izročila delodajalcu, to je BS, kot je razvidno iz izreka ugotovitev. Kot navedeno, je dokumentacijo komisija pridobila od FURS in Urada predsednika RS. Od obravnavane osebe ni zahtevala predložitve dokumentacije, ji je pa dala možnost izjasnitve, ki jo je obravnavana oseba tudi izkoristila. Zoper odločitev komisije je bila vložena tožba na Upravno sodišče.